Dvorec Gutenbuchel, edini spomenik državnega pomena v šoštanjski občini, je tudi letos novembra odet v čarobno adventno vzdušje. Arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek sta z umetniško dovršeno razstavno vsebino ponovno poskrbela, da je v njem mogoče čutiti praznično toplino. »Vesela sva, da je dvorec Gutenbuchel postal prostor druženja in povezovanja obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije,« sta med drugim dejala na odprtju razstave. Rdeča nit letošnje so trajnostni pristopi pri oblikovanju prazničnega okrasja ter v arhitekturi stavbne dediščine.
Dvorec Gutenbuchel je v zgodovinskih listinah prvič omenjen leta 1489, ko ga je posedoval Karl plemeniti Hohenwart. Zamenjal je več lastnikov. Družina Woschnagg, ki je vodila znano usnjarsko industrijo v Šoštanju, se je že leta 1921 zanimala za nakup dvorca, vendar jo je pri nakupu prehitel Josip Plemelj, ki je grad prenovil, napeljal elektriko in prezidal nekaj stavb. Josip Plemelj je bil navdušen nad takratno tehniko in inovacijami. Zato je v znak pozornosti postavil pomanjšan model Eifflovega stolpa, in sicer kot gesto in v pozdrav teti, ki je prišla na obisk iz Pariza. Stolp je stal na spodnji terasi parka na štirih stebrih fontane.
Arhitekt Alfred Keller
Po večletnih željah in pogajanjih je dvorec 4. septembra 1925 odkupila družina Woschnagg, ki ga je arhitekturno preuredila in posodobila, vključno s parkom in pripadajočimi stavbami na posestvu. Načrte za prenovo dvorca je izdelal dunajski arhitekt Alfred Keller. »Tokrat sem pripravila razstavo s tremi njegovimi originalnimi deli oziroma koloriti prostorov dvorca. Dvorec Gutenbuchel je bil v rokah Woschnaggov od leta 1925 do 1945, ko je bil nacionaliziran. Takratni režim je družino Woschangg finančno in materialno uničil. Izropal je vse njene nepremičnine in tovarno. Družino so izgnali iz mesta Šoštanj,« pojasni Mateja Kumer in doda, da danes njeni potomci živijo na Dunaju in skoraj vsako leto obiščejo Šoštanj.
V dvorcu so bile do leta 1963 različne dejavnosti, od tega leta je bil v njej oddelek Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ki so ga zaprli leta 2013. Upravnica stavbe je še vedno Psihiatrična bolnica Vojnik, država je lastnica. (Foto: Aljoša Videtič)
Članek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 28. november 2024!
