»Umrli bomo na odru, samo da celjski koncert uspe!«

Za Ribljo čorbo, ki je začela leta 1978 udrihati s prodornimi besedili in udarno glasbo, je epska rokenrol zgodovina. Vodil jo je in jo še vodi Borisav Bora Đorđević, ki ne zna natančno pojasniti, zakaj se je Riblji čorbi uspelo znajti v neverjetni gneči kakovostnih glasbenih skupin v začetku osemdesetih let. Pravi, da je bila Čorba pač drugačna. In res je bila. S svojimi stavki je bil zelo izzivalen. Kot se za rokerja in tudi pravega pesnika spodobi, je bil večini vladnih struktur trn v peti.

Arhiv NTRC

V intervjuju je pojasnil, zakaj je imel na začetku kariere hripav glas, kako je branil rokometna in nogometna vrata, zakaj še ni srečal normalnega bobnarja, kako je z užitkom hodil na košarkarske tekme v Čačku, zakaj se Riblja čorba enako potrudi v Celju, Slovenskih Konjicah, na Prevaljah, v New Yorku, Londonu, Sidneyu, Los Angelesu, kako je pred dvajset tisoč ljudmi na začetku koncerta zapel Ravnodušan prema plaču, kaj pripravljajo danes na Špici …

Preberite več v Novem tedniku