To so najpogostejše kršitve delodajalcev
Lani je Inšpektorat RS za delo v Sloveniji opravil nekaj več kot 11 tisoč inšpekcijskih pregledov, ugotovil pa 18 tisoč kršitev in izdal 8015 ukrepov.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Kot so nam dejali na inšpektoratu, slednji statistiko vodi po zavezancih za celotno Slovenijo, zato podatkov o tem, katerih kršitev je bilo največ v posameznih regijah, inšpektorat ne vodi.
Izrečene globe zaradi lanskih kršitev, ki so jih inšpektorji zaznali v Sloveniji, so znašale malo več kot štiri milijone evrov! Tako je razvidno iz letnega poročila inšpektorata.
Največ v gradbeništvu!
Po podatkih inšpektorata je bilo največ kršitev ugotovljenih v gradbeništvu, sledijo področja predelovalne dejavnosti, gostinstva in turizma, prevozništva in skladiščenja ter trgovine.
»Tudi lani se je največ ugotovljenih kršitev plačila za delo, šlo je predvsem za neizplačilo ali prepozno izplačilo plač in dodatkov, za kršitve v zvezi z zagotavljanjem minimalne plače ter za neizplačila ali prepozna izplačila regresa za letni dopust bodisi v celoti bodisi v sorazmernem delu,« je razvidno iz poročila Inšpektorata RS za delo.
Med kršitvami so tudi takšne, ki se nanašajo na zaposlovanje, delovni čas, odmore in počitke ter evidence na področju dela.
Varnost pri delu!
V gradbeništvu je bilo sicer veliko kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu. Veliko teh kršitev se je nanašalo na ocenjevanje tveganj in priprave izjav o varnosti z oceno tveganja. Zelo pogosto so inšpektorji zaznali kršitve pri urejenosti in varnosti delovnih mest na prostem, pri zagotavljanju osebne varovalne opreme in usposobljenosti delavcev za varno delo.
Lani so inšpektorji raziskali tudi 23 nezgod pri delu, med njimi je bilo tudi 5 smrtnih in 15 težjih.
Kršitve tudi na centrih za socialno delo
Lani je 213 nadzorov izvedla tudi socialna inšpekcija, največ v centrih za socialno delo.
»Ob upoštevanju usmeritev dela inšpekcije in na podlagi analize prejetih prijav so bili nadzori najpogosteje usmerjeni v obravnavo ogroženih otrok, vključno z rejništvom in posvojitvami, sledijo urejanje razmerij med starši in otroki po razpadu družinske skupnosti, obravnava nasilja v družini, uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, izvajanje skrbniških nalog in izvajanje socialnovarstvenih storitev, predvsem prve socialne pomoči,« dodajajo na inšpektoratu.
V 43 nadzorih so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju socialnovarstvene dejavnosti, in sicer tako z vidika uporabe veljavne zakonodaje kot tudi z vidika uporabe strokovnih znanj.
»Ugotovljene pomanjkljivosti so povečevale verjetnost, da bi lahko bil uporabnik v nadaljnji obravnavi oškodovan oziroma prikrajšan, vendar v času nadzora taka oškodovanost ali prikrajšanost še ni bila ugotovljena. V teh primerih je bilo 64 odstotkov pomanjkljivosti odpravljenih že med samim nadzorom,« še poudarjajo na inšpektoratu.
V osmih nadzorih pa so bile ugotovljene nepravilnosti, ki so dejansko škodile uporabniku oziroma so ga prikrajšale za posamezno pravico.
Premalo kadra
Lani je bilo sicer na delovnem inšpektoratu zaposlenih 108 inšpektorjev. V inšpekciji nadzora delovnih razmerij je na ta dan delo opravljalo 62 inšpektorjev, v inšpekciji nadzora varnosti in zdravja pri delu 39 inšpektorjev, v socialni inšpekciji pa 7 inšpektorjev.
Na inšpektoratu še dodajajo, da so inšpektorji glede na število podjetij in družb v Sloveniji, izredno obremenjeni.
»Če bi želeli, da bi bili nadzori izvajani zgolj preventivno in ne na podlagi prijav, bi pod nadzor enega inšpektorja za delovna razmerja spadala kar 4002 poslovna subjekta, pod nadzor enega inšpektorja za varnost in zdravje pri delu, pa bi spadalo kar 6363 poslovnih subjektov. Takšno razmerje jasno kaže na omejene možnosti za proaktiven, preventiven nadzor in na pomembnost ustrezne kadrovske okrepitve inšpekcijskih služb,« še dodajajo na Inšpektoratu RS za delo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
