Ohranjajo tradicijo in razvijajo butični turizem
Gospodarstvo
Tipografija

V najstarejših slovenskih toplicah so si že pred nekaj leti zadali cilj, da bodo svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del s hotelom Vita, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter na zgornji, kjer bodo razvijali turistično ponudbo za zahtevnejše goste. Pod budnim očesom zavoda za varovanje kulturne dediščine so začeli prenavljati spomeniško zaščitene stavbe. Najprej so obnovili vilo Higiea, od leta 2020 do letos pa so vsako leto namenu predali še po eno stavbo. Zadnja pridobitev je obnovljena nekdanja kavarna Mlečna Marjanca, ki je dobila popolnoma drugačno vsebino in tudi notranjo podobo, nekoliko je spremenjeno tudi njeno ime. Zdaj ni več Marjanca, ampak je Marijanca.

Nekdanjo kavarno, ki je bila zgrajena in dozidana med letoma 1847 in 1860 in stoji nasproti hotela Vita, so terme začele prenavljati januarja letos. V stavbi so v pritličju uredile dve večnamenski dvorani z gostinsko ponudbo, v mansardi je 65 kvadratnih metrov velik apartma. Ena dvorana je večja in bo lahko sprejela do 120 oseb. Namenjena bo različnim dogodkom, od porok in seminarjev do kulturnih prireditev. Manjša dvorana, ki meri le 31 kvadratnih metrov, bo namenjena poslovnim sestankom ali drugim podobnim dogodkom.

V termah poudarjajo, da so tudi pri prenovi te stavbe ohranili vse njene arhitekturne značilnosti. Pri tem so sledili navodilom zavoda za varovanje kulturne dediščine, s katerim tesno sodelujejo pri obnovah vseh spomeniško zaščitenih zgradb v zdraviliškem parku. Vrednost prenove Mlečne Marjance je malo več kot 1,5 milijona evrov. Naložba je bila višja, kot so načrtovali, saj so morali obnoviti celotno električno in strojno napeljavo, zamenjati vso stavbno pohištvo ter urediti celotno zunanjost stavbe in njene okolice.

Prva je bila vila Higiea

Terme Dobrna so doslej v zdraviliškem parku popolnoma prenovile Vilo Higiea. Leta 2020 so odprle Boutique hotel Dobrna, ki so ga uredile v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. S prenovo so v hotelu pridobili trinajst nadstandardnih sob in restavracijo.

Prenova nekdanje upravne stavbe je pomenila začetek večjega naložbenega cikla, s katerim terme povečujejo svoje nastanitvene zmogljivosti ter ponudbo dvigujejo na višjo raven. Leta 2021 so to svojo novo butično turistično ponudbo obogatile še s šestimi nadstandardnimi apartmaji, ki so jih poimenovale Spa Suite Dobrna. Uredile so jih v stavbi, kjer so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže za avtomobile. Leta 2022 so v parku uredile pitnik termalne vode, lani so popolnoma prenovile še hotel Park, ki so ga preimenovale v hotel Švicarija. Naložba, s katero so temeljito prenovile in na novo opremile 43 sob, posodobile restavracijo, uredile nov velnes, obnovile fasado, zunanje stavbno pohištvo in okolico stavbe ter izvedle energetsko prenovo, je bila vredna dva milijona evrov.

V naslednjih dveh letih še dve naložbi

Po besedah direktorja Leona Tomašića so terme, ki so v lasti celjske družbe Alea oziroma družine odvetnika Dušana Korošca, od leta 2019 za prenovo spomeniško zaščitenih stavb porabile že približno 9 milijonov evrov. Vendar se še ne bodo ustavile. V naslednjih dveh letih napovedujejo še dve naložbi, in sicer obnovo nekdanjih mizarskih delavnic, v katerih bodo uredile turistične sobe s 50 ležišči, ter gradnjo bazenskega kompleksa s termalno vodo, ki ga načrtujejo med hotelom Švicarija in mizarskimi delavnicami. Z občino za to območje že usklajujejo nov OPPN, z njenim sodelovanjem pa želijo urediti tudi cestno infrastrukturo. Rade bi namreč, da bi bilo v zdravilišču čim manj prometa in čim več sprehajalnih poti.

Vodstvo družbe že dlje časa napoveduje tudi oživitev Zdraviliškega doma, ki je po nekaterih navedbah najpomembnejša zgodovinska turistična zgradba v Sloveniji. Ker bo to doslej njihov največji finančni zalogaj, saj naj bi bila naložba vredna najmanj 25 milijonov evrov, se bodo obnove lotili postopoma in bo trajala več let.

Dobro poslovanje tudi letos

Terme Dobrna so lani poslovale zelo dobro. Družba je ustvarila malo manj kot 15 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je največ doslej. Tomašić poudarja, da lani prihodke zvišali predvsem zato, ker so na vseh področjih, kjer se je dalo, racionalizirali stroške, predvsem pa so dvignili raven svojih storitev ter velik del namestitev spremenili v nadstandardne. Zato so zvišali tudi njihove cene.

Leon Tomašić tudi letos pričakuje dobre poslovne rezultate. »Obisk in poslovanje sta bila v prvem četrtletju boljša, kot smo načrtovali, meseci, ko imamo običajno največ gostov, pa šele prihajajo,« pravi. Lani so v termah zabeležili 95 tisoč nočitev, kar je nekoliko več kot leto prej, a še vedno manj kot v času pred korono. Kljub temu so s takšno številko zadovoljni, še zlasti ker se povečuje delež tujih gostov, ki naj bi se letos približal dvajsetim odstotkom. Med tujci je največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov, v zadnjem času beležijo tudi večji obisk gostov iz Češke, vedno več je tudi Hrvatov. (Foto: arhiv Term Dobrna)

 

 
 

Sledite nam