Arhiv NTRC

Direktor RGZC Tomaž Benčina je povedal, da odzivi podjetij s Celjskega glede spremenjenega načina obračunavanja omrežnin za električno energijo niso najboljši. »Gospodarstvo pri nas je že tako zelo obremenjeno. Vsaka dodatna obremenitev prinaša negativne vplive za poslovanje podjetij.« Dodal je, da je omenjena sprememba obračunavanja omrežnin nastopila v obdobju, ko je evropsko gospodarstvo v težkih razmerah. »Vodilni paradni konji, med katere na primer sodi Nemčija, imajo velike gospodarske težave, kar bo vplivalo na poslovanje slovenskih podjetij. Tudi v tej luči dodatne obremenitve za naša podjetja ne pomenijo nič dobrega. Spremenjen način obračunavanja omrežnine je neposrečena sprememba v neposrečenem času.«

Po novem obračunu so najbolj na udaru podjetja, ki bolj obremenjujejo omrežje, torej energetsko intenzivna podjetja, predvsem kovinskopredelovalna. Benčina še pojasnjuje, da sprememba za nobeno gospodarsko družbo ni dobrodošla, povišani stroški omrežnine pa bodo še posebej prizadeli podjetja, ki so že zdaj na meji vzdržnega poslovanja.

Dejal je, da številna podjetja že vlagajo v sončne elektrarne in uvajajo še druge ukrepe, da bi bila energetsko bolj neodvisna in da bi imela manjše stroške energije. »Čeprav je mnogo manjših podjetij precej vložilo v infrastrukturo, mnogi so na primer uvedli ogrevanje na toplotne črpalke, so po novem načinu obračunavanja omrežnine bolj obremenjena, kot so bila prej.«

V Cetisu bistveno višji stroški

Za komentar smo prosili več gospodarskih družb s Celjskega. Iz družbe Cetis so sporočili, da njihova panoga (gre za izdelavo osebnih, potovalnih in prometnih dokumentov, kot so med drugim biometrični potni listi, osebne izkaznice, vizumi, ter za celostne rešitve za upravljanje identitete in izdajo dokumentov) energetsko ni intenzivna. Kljub temu so bili stroški omrežnine za november 2024 v omenjenem podjetju višji za 30 odstotkov. »Zaradi posebnosti panoge in večizmenskega dela se časovnim blokom žal ne moremo prilagajati,« je pojasnila vodja marketinga in odnosov z javnostmi mag. Saša Košec Jazbinšek.Dodala je, da lahko v omenjenem podjetju največjo spremembo na področju trajnosti naredijo pri nakupu nove strojne in programske opreme, s katero povečujejo zmogljivost, kakovost, storilnost in avtomatizacijo. To jim omogoča, da ob hkratnem zmanjševanju porabe virov povečujejo proizvodnjo. Velik korak na področju trajnosti je še gradnja nove proizvodno-poslovne stavbe. Slednjo je podjetje začelo graditi avgusta lani. Ker bo energetsko učinkovita, bo manj obremenjevala okolje.

Cetis je v letu 2023 na 10 tisoč kvadratnih metrov strehe poslovne stavbe postavil sončno elektrarno s kapaciteto 1,4 MW in jo v začetku decembra 2023 uspešno priključili v elektroomrežje. Z naložbo bo zagotovil do 40 odstotkov potreb te gospodarske družbe po električni energiji in pomembno pripomogel k dvigu energetske učinkovitosti podjetja.

Vital Mestinje – sprememba slaba za poslovanje

Da je sprememba omrežnine zelo problematična, saj strošek zanjo predstavlja že več kot 40 odstotkov stroška celotne energije, je pojasnila direktorica podjetja Vital Mestinje Mira Močnik. »Naše položnice pri omrežnini so v primerjavi z lani višje za 300 odstotkov. Pri nas vsak dvig stroškov zelo negativno vpliva na poslovanje, saj proizvajamo proizvode z nizko dodano vrednostjo, kar pomeni, da smo cenovno zelo občutljivi.«

Močnikova je kot posebnost podjetja izpostavila, da je za obratovanje procesa potrebno hkratno obratovanje električnih porabnikov na liniji. Ker ni možno vključevanje posameznih pogonov, v Vitalu Mestinje ne morejo vplivati na to, da bi povečali odjem energije v času cenejšega bloka. Proizvodnje ne morejo prilagoditi zaradi enoizmenskega režima dela, zaposleni imajo proste tudi konce tedna. Podjetje, ki se že več kot 60 let posveča proizvodnji brezalkoholnih pijač, ima tudisvojo lastno sončno elektrarno, kar mu pomaga omiliti visoke stroške električne energije. »Tovrstna vlaganja se poznajo pozitivno, saj nam nadomestijo do 30 odstotkov porabe energije. A ne vplivajo na konično ali dogovorjeno moč, kar je glavni dejavnik pri strošku omrežnine,« je pojasnila direktorica.

Kako je v furnirnici Merkscha?

Do spremembe načina obračunavanja omrežnine so kritični še v upravi podjetja Merkscha furnirnica. V podjetju za svoje potrebe sami proizvajajo energijo iz obnovljivih virov. V Merkschi, ki ima kogeneracijo s parno turbino, sončne elektrarne in baterijski hranilnik električne energije, slednjo večinoma oddajajo. »Do zdaj smo plačevali omrežnino po porabi; to je bil sprejemljiv strošek, sploh če nismo imeli dolgih izpadov proizvodnje naše električne energije. Prav zaradi proizvodnje te zelene energije smo morali zakupiti moč 10 MW, kar je več kot petkratnik tistega, kar lahko porabimo,« so pojasnili v upravi družbe.

Energija sonca in lesne biomase pokriva večino potreb omenjenega podjetja. To je z gradnjo kablovodov do transformatorske postaje tudi samo financiralo distribucijsko omrežje za prenos viškov energije do bližnje transformatorske postaje. »Tako smo tudi razbremenili distributerja, ki mu za naš dobavljeni del energije v omrežje ni treba pretvarjati energije s 110kV na 20kV.«

Kot so še pojasnili, mora furnirnica omrežnino plačevati tudi, kadar nima odjema. »Ocena zvišanja tega stroška je približno 250 odstotkov. Ker smo v delovno intenzivni panogi, bo ta strošek vplival na približno 10 odstotkov manjši dobiček na letni ravni.«

Foto: arhiv podjetja Cetis

Preberite več v Novem tedniku