Že dvajset let je od tega, ko je starodavna kartuzija v Jurkloštru gostila prvo razstavo jaslic. Njen idejni oče pater Karel Gržan je navdušil jasličarje in domačine, da so s srčnostjo pripravili prostor, kjer so svoj dom našle jaslice slovenskih avtorjev. Te so že prvo leto navduševale in vabile obiskovalce od blizu in daleč. Blaga tišina kartuzije, vsajena med mogočne gozdove in žuborenje potoka, še danes nagovarja in vabi vse, ki so jim jaslice blizu, da si jih ogledajo in si ob njih napolnijo dušo z mirom in lepoto.

Celjski deskar Tim Mastnak je včeraj zmagal v paralelnem veleslalomu na tekmi svetovnega pokala v kitajskem Yanqingu, danes pa je bil četrti v slalomu.

»Ponosen sem na to, da sem Slovenec. Imam občutek, da prihaja čas, ko bomo morali to še bolj poudarjati. Zato so mi Ipavci še posebej blizu.« Tako je na dan, ko je izšla knjiga Slovenec sem! Vesele, zaljubljene in žalostne o Ipavcih – odličnih zdravnikih in skladateljih, dejal izjemno plodovit in priljubljen pisatelje mag. Ivan Sivec. Prvo predstavitev knjižnega dela, ki prinaša 24 črtic in bogato slikovno darilo je pred dnevi na povabilo Knjižnice Šentjur pripravil v tamkajšnjem kulturnem centru.  

Na prvi decembrski dan leta 1929 so gasilska društva v takratni Gornjesavinjski župi izvedla prvo skupno gasilsko vajo. Šlo je za namišljen požar v cerkvi sv. Frančiška  Ksaverija, za pogasitev katerega so morali gasilci črpati vodo iz dva kilometra oddaljene Savinje. V spomin na dogodek izpred 95 let je Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje minulo nedeljo organiziralo isto vajo, a s sodobno tehnologijo. Na njej je sodelovalo 118 gasilcev iz vseh 15 zgornjesavinjskih gasilskih društev, ki so se preizkusili v črpanju vode in hkrati izkazali spoštovanje do prednikov. Dogodka so se udeležili tudi vsi še živeči poveljniki Gasilske zveze (GZ) Zgornje Savinjske doline in podpoveljnik GZ Slovenije. Gasilce in njihovo opremo je po končani gasilski vaji blagoslovil tudi celjski škof.

V prostorih Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije (RA Saša) v Nazarjah je v začetku tedna usposabljanje začela tretja skupina projekta Poni Savinjska. Na štirimesečni podjetniški poti bo svoje ideje razvijalo 11 kandidatov, ki bodo po končanem programu skušali stopiti na samostojno podjetniško pot.

Več kot 15 tisoč evrov je izkupiček, ki so ga minulo nedeljo zbrali organizatorji dobrodelnega koncerta za družino Skok, ki je sredi oktobra zaradi požara ostala brez doma. Na povabilo k sodelovanju na koncert v športni dvorani OŠ Blaža Kocena Ponikva se je odzvalo enajst nastopajočih. Približno 850 obiskovalcev je s svojim obiskom in prostovoljnimi prispevki dokazalo svojo željo, da bi šestčlanska družina čim prej spet zaživela pod skupno streho novega doma.  

V pričakovanju prvega dobrega moža, svetega Miklavža, ki goduje 6. decembra, so po številnih krajih in šolah že v preteklih dneh organizirali različna miklavževanja in sejme. Miklavžev semenj so minuli konec tedna pripravili tudi v Waldorfski šoli in vrtcu Savinja, kjer ni šlo le za klasični prodajni sejem, temveč za celodnevno druženje otrok, staršev in učiteljev. Glavno vlogo so tudi letos odigrali starši in učitelji, ki so v čast dobremu možu, ki s sabo prinaša sporočilo o dobroti in medsebojni pomoči, za otroke pripravili bogat program in številne zanimive dejavnosti.

Državni svet RS je ob včerajšnjem mednarodnem dnevu prostovoljstva podelil plakete najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe za letošnje leto. Med prejemniki je tudi predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda.

V začetku nemirnih devetdesetih let je iz Beograda, kjer je bila zaposlena kot socialna delavka, prišla z družino v Slovenijo živet v hišo svojih staršev. Da se je tukaj lažje vključila v družbo, so ji pomagali sorodniki, sosedi in prijatelji, ki jih je poznala že iz otroških let. V Sloveniji je prvo službo sprejela v celjski bolnišnici, kjer je v oddelku interne intenzivne medicine delala kot medicinska sestra. A njeno poslanstvo jo je ponovno vodilo na področje sociale. Nekaj let je bila vodja zdravstva in socialnega varstva v CVD Golovec, nakar se je leta 2000 zaposlila v Centru za socialno delo Celje kot socialna delavka. Delala je v Kriznem centru Celje. Nato je leta 2007 prevzela vodenje CSD Celje. Konec tega leta odhaja v pokoj. Mag. Olga Bezenšek Lalić, univ. dipl. soc. del., pozna vse razsežnosti socialnega dela z ljudmi. Ve tudi, kaj je stiska, saj pravi, da jih je doživela tudi sama. »Dobro vem, kaj pomeni, če imaš, če izgubiš in kako je, ko se ponovno postaviš na noge,« pravi. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

V uvodnih tekmah 8. kroga v mednarodni regionalni ligi za košarkarice so zmagale domačinke. Cinkarna Celje je doma premagala Trešnjevko z razliko 16 točk.

Občina Kozje in Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah sta prvo decembrsko sredo namenu predala enoto doma starejših v Kozjem. Po besedah županje Milence Krajnc je med starejšimi precej zanimanja za bivanje v domu. V teh dneh se bo vanj preselilo 40 stanovalcev, od tega jih je 29 iz občine Kozje.  

Potem ko je pred časom v javnosti odmevala novica, da je občina braslovškemu županu Tomažu Žoharju v pol leta kupila kar dva službena avtomobila visokega cenovnega razreda, saj je prvega uničil v prometni nesreči, smo se v redakciji odločili, da vzamemo pod drobnogled vozne parke občin na našem območju. Zanimalo nas je, kakšne avtomobile vozijo župani in drugi občinski uslužbenci. Koliko so stali in kolikšno breme so za občinsko blagajno potni stroški in stroški vzdrževanja službenih vozil? Ali kazni zaradi kršenja cestno-prometnih predpisov plačajo župani sami? Kako je urejena uporaba službenih vozil in kdo, če sploh, jo nadzira? V naših krajih imamo denimo župana, ki za svoje službene poti ne želi prejeti niti centa. Eden od njih pa raje kot v avtomobil sede na kolo ali pa se po službenih opravkih v mestu odpravi kar peš. (BARBARA FURMAN, foto: NIK JARH)

V Lokovici proti Paškim Vrhom je 5. novembra 1944 strmoglavil britanski bombnik z označbo KH243 Liberator. Po osmih desetletjih je pilotov sin iz Avstralije prišel na mesto nesreče v Šoštanj in obiskal očetov grob.

Celjani in Celjanke so se odzvali na jesenski poziv Mestne občine Celje po doniranju dreves, ki bodo zasajena na različnih lokacijah. Občina je tako dobila 92 dreves, ki jih delavci Javnega podjetja Zelenice v teh dneh že zasajajo na Bežigrajski cesti, pri Šolskem centru Celje in v bližini mestnega pokopališča. (SŠol, Foto: MOC)

Celjski kriminalisti so bili sredi novembra obveščeni o goljufiji, storjeni na škodo podjetja iz okolice Celja, katere posledica je bila nepooblaščeno prenakazilo okoli 200 tisoč evrov s transakcijskega računa podjetja. S hitrim in usklajenim ukrepanjem je kriminalistom uspelo večino denarja najti in zavarovati pred nepooblaščenim razpolaganjem na transakcijskem računu v Nemčiji, so sporočili iz Policijske uprave Celje.

V Citycentru Celje so že 16. leto postavili novoletno jelko želja. Vsako leto tudi zaposleni Novega tednika in Radia Celje sodelujemo v tej srčni dobrodelni akciji obdarovanja otrok v rejniških družinah. Čarobne praznike bomo pričarali 6-letni Lani, ki si je zaželela govorečega dojenčka in ga tudi zelo lepo narisala. Center managerki Citycentra Celje Darji Lesjak je darilo za Lano izročila prokuristika Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner.  

  Projektant dr. Viktor Markelj, ki je med drugim projektiral 106 metrov visok Stolp Kristal v Rogaški Slatini, je prejemnik priznanja Inženirske zbornice Slovenije za inženirsko odličnost. Priznanje je prejel na Dnevu inženirske zbornice Slovenije za leto 2024.  

V celjski Galeriji Račka bo že 5. izdaja festivala erotične ilustracije in skupinske razstave Velvet: Užitek – sanjska pokrajina. Odprtje razstave pod umetniškim vodstvom celjske ilustratorke Nee Likar in v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje bo ta četrtek ob 19. uri. (SŠol, Foto: Tomaž Črnej)

V Muzeju elektroprenosa Fala v Laškem letos zaznamujejo dva pomembna jubileja - stoletnico prvega prenosa elektrike med dvema krajema ter 20-letnico ustanovitve muzeja. Pred natanko stotimi leti je bila namreč električna energija prvič prenesena od svojega vira v Hidroelektrarni Fala do skoraj 80 kilometrov oddaljene razdelilne transformatorske postaje Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek; a bil je še mnogo več kot to. Predstavlja pomembno prelomnico, ki je naši deželi omogočila industrializacijo in modernizacijo. Zgodbo tega dela dediščine v Laškem ohranja muzej elektroprenosa, ki je eden redkih tovrstnih muzejev v Evropi. Odprli so ga 8. oktobra 2004 ob 80-letnici prenosne dejavnosti.

Policisti Postaje prometne policije Celje so v soboto poostreno nadzirali voznike tovornih vozil. Med nadzorom so zaznali dve izstopajoči kršitvi.