Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je marca letos začela obnovo Železniške postaje Ponikva. Tam so zdaj že prenovljene tirne naprave in vozna mreža. Zgrajena je tudi prva polovica dveh novih bočnih peronov. 

Splošna bolnišnica Celje je danes skupaj s slovensko policijo v Urgentnem centru Celje in na bolnišničnem heliportu izvedla vajo Amok dogodek in protiteroristični napad. V vaji so sodelovali tudi pripadniki letalske policijske enote, specialne policijske enote, mobilne kriminalistične enote in center za varnost in zaščito slovenske policije. (SŠol, foto: FB SBC)

Šaleška dolina, ki že več kot 150 let nosi energetsko breme Slovenije, se danes sooča z velikimi izzivi, povezanimi z opuščanjem premoga. Med temi so množična izguba delovnih mest, grožnja socialni varnosti in negotovost glede razvoja lokalnega gospodarstva. »Zato je pravičen prehod ključen za zagotovitev socialne stabilnosti, gospodarske rasti in kakovosti življenja prebivalcev. Gre za vprašanje socialne varnosti več deset tisoč ljudi, ki živijo in delajo v savinjsko-šaleški regiji. Evropska unija in naša država sta se zavezali, da bomo stopili na pot zelena prehoda, a tega bremena ne smejo nositi državljani,« je na posvetu v Državnem svetu poudaril velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol.

V Ateljeju MS v Zrečah bo do konca leta na ogled razstava konjiške slikarke Blanke Bračič, ki jo je naslovila Petelini. Kot pravi, vsak v portretu te živali vidi sebe ali bližjega. »Z njihovimi upodobitvami nastavljam ogledalo družbi in posamezniku, da se opazi, razmisli o sebi in se začne zavedati, da ni sam. Veliko je namreč perja okrog nas,« poudarja slikarka, ki v Slovenskih Konjicah že štiri leta vodi svojo šolo slikanja.

V Celju je bila 30. mednarodna tekma v umetnostnem drsanju z rekordnim številom nastopajočih. Tudi število udeležencev (300) in število držav (30), odkoder so prišli, sta bila v znamenju trojke in ničle.

Turistična zveza Slovenije je v okviru Dnevov slovenskega turizma podelila priznanja natečaja Moja dežela - znak gostoljubnosti 2024. Tradicionalni natečaj je letos dobil prenovljeno podobo. Namesto pod nazivom Moja dežela - lepa in gostoljubna odslej poteka pod nazivom Moja dežela - znak gostoljubnosti, večjo veljavo pri ocenjevanju pa imata turistična ponudba in gostoljubnost.

Pretekli teden smo obeležili dan slovenskega znakovnega jezika, saj je bil 14. novembra 2002 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen zakon o njegovi uporabi. Slovenski znakovni jezik je bil poleg jezika gluhoslepih leta 2021 vpisan tudi v Ustavo Republike Slovenije. Ob tej priložnosti smo govorili s predsednikom Društva oseb z okvaro sluha celjske regije Alešem Peperkom in s tolmačko Gabrielo Jurkošek, ki sta nam ponudila vpogled v svet, ki marsikateri osebi, ki nima težav s sluhom, ni dobro znan. V ospredju so predvsem prizadevanja za boljše vključevanje gluhih in naglušnih v družbo, ki so pogosto krivično nerazumljeni, kar številnim povzroča stisko.

V stavbi stare osnovne šole v Radmirju je bil v minulih dneh devetdnevni Festival ustvarjalnosti, ki so ga že četrto leto pripravili člani Toplice, društva podeželskih žena Ljubno. Na festivalu je svoje izdelke predstavilo skoraj petdeset rokodelcev iz doline in širše, ki ohranjajo stare tradicije različnih rokodelskih spretnosti. »Pokazati želimo, da sta Savinjska dolina in celotna država edinstveni. Na razdalji petih kilometrov so drugačne pokrajine in navade. Ko vse to združiš, dobiš pravo bogastvo znanja,« je uvodoma povedala organizatorka Margareta Atelšek. Na festivalu so bile ves čas na voljo tudi  brezplačne delavnice, na katerih so udeleženci izdelovali kvačkane nageljne, pletene košare, drobne polstene izdelke in še in še. 

Direktor Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Miroslav Benicky je pomočnik trenerja v češkem ženskem klubu. Sprva je to težko razumeti, še težje pa sprejeti.

Konjičanka Kira Štruc Jurički se te dni intenzivno pripravlja na nedeljski polfinalni nastop v priljubljeni televizijski oddaji Slovenija ima talent. »Ker glasujejo gledalci, in to že od danes in vse do nedelje, bom za uresničitev svojih sanj oziroma uvrstitev v finale seveda potrebovala pomoč tudi vaših bralcev,« pravi 18-letna dijakinja konjiške gimnazije, ki je na svoj pevski talent opozorila že v vrtcu.

Celju je mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, podelila naziv Evropsko božično mesto 2025. Občina ga bo prejela tudi uradno sredi decembra v češkem Brnu. (SŠOl, foto: Nik Jarh/MOC)

Bila je drugačna. Bila je posebna. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Nekateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. Vsi so ji rekli Frau Komes. O njej se je napletlo polno zgodbic. Nekatere med njimi so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Tako jo je opisal kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, ki je spomine na to laško posebnico začel obujati v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Neverjetna Frau Komes (1883-1965) je tako javnost dodobra razburkala na Kulturnem bazarju v Ljubljani, na Dnevih evropske kulturne dediščine v Laškem in na nedavnem predavanju v Mariboru. Pred dnevi se je »vrnila« v Laško, kjer so spomine nanjo obujali na Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško.

Pihalni orkester Celje, Filip in Martin iz skupine LPS, množica nekdanjih celjskih košarkaric, predstavnice vseh mlajših selekcij Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje, nastopi deklic v ritmični gimnastiki, zelo visoka zmaga v ligi Waba nad beograjskim Partizanom ...

»Pri nas se dobro jé, imamo lepo naravo in tu smo doma ›fajn‹ ljudje,« poudarjajo predstavniki Lokalne akcijske skupine (LAS) Od Pohorja do Bohorja, ki so v Gorenju nad Zrečami predstavili dosežke raznovrstnih dejavnosti, s katerimi so povezovali sedem občin – Dobje, Dobrno, Oplotnico, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Kot pravijo, so še posebej ponosni na projekt POBegnimo skupaj, s katerim so s pomočjo brošure in kratkih promocijskih filmov predstavili pestro kulturno in naravno dediščino v omenjenih lokalnih skupnostih. Občinstvo je premierno predstavitev kratkih filmov pospremilo z bučnim aplavzom in ustvarjalcem izreklo obilo pohval.

Danes bo sprva še precej jasno. Ponoči naj bi po nižinah v notranjosti države marsikje snežilo, a bo od juga sneg začel prehajal v dež. Je celjska zimska služba že pripravljena na sneg? Da, pravijo na celjski občini. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Okrožno sodišče v Celju je sprejelo sklep o stečaju Emo Orodjarne Celje, ki ga je predlagala družba sama. Podjetje se sicer že dlje časa sooča s finančnimi težavami, med drugim plače delavcev zamujajo že več kot pol leta, ti pa prav tako še niso prejeli letošnjega regresa. Družba je leto 2023 sklenila z izgubo 2,5 milijona evrov, predlani pa 2,8 milijona evrov. Orodjarna je včasih sicer veljala za eno izmed najbolj uspešnih podjetij na Celjskem.     

  60 tisoč obiskovalcev se je doslej povzpelo na Stolp Kristal, ki ga je Občina Rogaška Slatina namenu predala konec letošnjega maja. Na občini pravijo, da je obisk presegel pričakovanja. Pričakovali so namreč, da se bo v prvih sedmih mesecih od odprtja nanj povzpelo 35 tisoč ljudi. 60 tisoč obiskovalcev pa je bil letni cilj, ki si ga je občina postavila za prihodnja leta.  

Včeraj je Komorni moški zbor Celje z gosti s slavnostnim koncertom pod vodstvom Dominika Jurce obeležil 75 let neprekinjenega delovanja.

Tudi v Splošni bolnišnici Celje obeležujejo današnji svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni. Strkovnjaki z oddelka za pulmologijo so obiskovalcem v avli bolnišnice predstavili to neozdravljivo bolezen ter ljudem brezplačno izmerili pljučno funkcijo. (SŠol, STA, foto: Pixabay)

Občina Šmarje pri Jelšah je lani začela obnavljati dvorec Jelšingrad, edini v orientalskem slogu prezidan dvorec na Slovenskem, da bi ga rešila pred nadaljnjim propadanjem. Stavba že dobiva novo podobo in novo namembnost, za ureditev njene okolice pa je občina pripravila projekt z naslovom Zelene površine Šmarja pri Jelšah, ki ga je vključila v Dogovor za razvoj regije. Na površini, ki meri 16 hektarov, načrtuje različne utrjene in zelene površine. Medtem ko bodo nekatere vsebine spominjale na nekdanji blišč parka, bodo druge namenjen novim vsebinam – med drugim »footgolfu« in lokostrelstvu. V okolici dvorca bo še naprej mogoče slišati tudi odmevanje udarjanja teniških žogic.