Mestna občina Celje bo tudi letos s smrekami, ki jih bodo podarili občani, praznično okrasila ulice v starem mestnem jedru. »Kar nekaj je namreč občank in občanov, ki želijo odstraniti smreke na svojih vrtovih, mi pa jih z veseljem uporabimo za novoletno krasitev mesta in Pravljične dežele,« pravijo na občini. (SŠol, foto: MOC/Gregor Katič)

Celjski trgovec z metalurškimi izdelki Kovintrade bo predvidoma do konca leta 2025 povečal svoje skladiščne zmogljivosti v Štorah, kjer že ima dve veliki skladišči. Za naložbo, ki je vredna 7,4 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, mu je končno uspelo dobiti tudi nekaj nepovratnih državnih sredstev. Država bo prispevala malo več kot 1,5 milijona evrov. Z novim skladiščem in nakupom strojev za razrez ter dodelavo materialov bo Kovintrade okrepil ponudbo svojih storitev. Dosedanja širitev skladiščnih zmogljivosti mu je omogočila povečanje količinske prodaje, v večjih skladiščnih prostorih lažje in hitreje deluje, tudi zalogo ima lahko večjo, so že pred časom gradnjo skladišč pojasnili v podjetju.

Družba Nepremičnine Celje je objavila javni razpis za oddajo približno 70 neprofitnih stanovanj v najem na območju Mestne občine Celje. Upravičencem, ki bodo na razpisu uspeli, bodo oddana v najem v letih 2025, 2026 in 2027. Stanovanja bo družba oddajala glede na razpoložljivo število obnovljenih stanovanj. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Pred hokejisti ekipe RST Pellet Celje je bila po zmagi v 5. krogu nad vodilnim moštvom Alpske lige Kitzbühlom s 4:2 „generalka“ pred slovenskim derbijem z Jesenicami. A kaj, ko jih je v celjskem mestnem parku osmešila Slavija iz Zaloga v tekmi državnega prvenstva. Gostitelje je podcenjevalen pristop zelo drago stal. Založani so prvo tretjino dobili z 1:0, po koncu druge so vodili s 3:0. Nikomur ni bilo nič jasno, predramljena celjska ekipa pa je pet minut pred koncem na hitro zadela dva gola (Bohdan Panasenko).

Kajuhov dom se po mesecih začasne rabe za nekaj časa poslavlja. V njem bo namreč prihodnje leto začel nastajati Dom - sodoben in urejen center ustvarjalnih skupnosti, kjer se srečujejo lokalna skupnost, kultura in sodobne ustvarjalne prakse. (SŠol, foto: Peter Ocvirk)

Na I. osnovni šoli v Celju v teh dneh obnavljajo fasado. Stavba je bila zgrajena leta 1927, pri obnovi pa gre za prvo temeljito prenovo ometa in zaključnega sloja, ki sta zaradi spomeniško zaščitene stavbe natančno predpisana. (SŠol, foto: MOC)

V Bosni in Hercegovini je pri reševanju in iskanju pogrešanih po katastrofalnih poplavah in plazovih bila tudi regijska enota za tehnično reševanje iz ruševin. Gre za ekipo v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje, ki izhaja z našega območja. Pet pripadnikov s Celjskega je pomagalo pri iskanju pogrešanih v kraju Buturović Polje. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: URSZR)

Zase pravi, da ni le gradbinec po stroki, ampak tudi po duši. Od nekdaj so njegovo pozornost privabljale stare stavbe. Približno dvanajst let je s svojim gradbenim podjetjem v sodelovanju s spomeniško stroko obnavljal kompleks Žičke kartuzije, v Slovenskih Konjicah je odkupil in prenovil tri hiše v starem mestnem jedru ter secesijsko vilo pod Konjiško goro. Pred osemnajstimi leti je v Žičah kupil še stavbo, v kateri je bil že v času kartuzijanov center vinogradništva z vinskimi kletmi. Ta ima danes pod imenom Filipov dvor povsem prenovljeno podobo. »Obnova je bila zahtevna, saj je terjala veliko časa, znanja, natančnosti, doslednosti in odgovornosti, predvsem pa spoštljiv odnos do kulturne dediščine,« poudarja Drago Ratajc.

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so zaključili dlje časa trajajočo in zahtevno preiskavo sklopa kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.  Poslovodni osebi gospodarske družbe z območja Celja sta  v letih 2021 in 2022 storili več kaznivih dejanj, in sicer preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, ponareditev ali uničenje poslovnih listin, poslovna goljufija ter zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Mestna občina Celje je danes s kupcem, gre za konzorcij podjetij Dafra kontakt tehnologija iz Žalca in EKM (Samal) iz Ajdovščine, sklenila pogodbo o prodaji največjega zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti v okviru projekta Ureditev Ekonomsko - poslovne cone Trnovlje jug. Gre za zemljišče, večje od 26 tisoč kvadratnih metrov, ki je bilo na drugi javni dražbi prodano po izklicni ceni 1,5 milijona evrov. Kot je ob podpisu pogodbe povedal župan Matija Kovač, gre za svojevrsten mejnik na področju gospodarstva v občini, saj se v Celju že dolgo ni zgradila nova poslovna cona, v prihodnjih letih pa bosta v novi coni začeli delovati dve uspešni podjetji. (SŠol, foto: MOC)

Od januarja do avgusta so v velenjski občini našteli 12 tisoč turistov, kar je petina več kot lani v tem času. Za deset odstotkov se je povečalo tudi število nočitev, in sicer so jih zabeležili približno 29 tisoč. Med obiskovalci je najbolj priljubljena Velenjska plaža, na kateri je letos prosti čas preživljalo 120 tisoč ljudi, od tega jih je 30 tisoč obiskalo vodni park.

Celjska občina je junija začela prenavljati Razlagovo ulico, celotna obnova pa bo trajala leto dni. Dela zdaj prehajajo v drugo fazo. Kaj to pomeni? (SŠol, foto: MOC)  

Na Celjskem je v zadnjih dneh znova poraslo število obolelih s covidom-19. Več je tudi hospitaliziranih bolnikov. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Občani Laškega imajo dovolj čakanja, zato so ustanovili civilno iniciativo za pospešitev gradnje varne in dostopne kolesarske poti med Laškim in Celjem oziroma za nadaljevanje odseka od Rifengozda do Laškega. Pobuda je nastala kot odziv na dolgoletne zamude in prepreke pri projektu, ki se zlasti v zadnjem letu zaradi neodzivnosti Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) ni premaknil z mrtve točke. Civilno iniciativo je s svojim podpisom podprl tudi župan Laškega Marko Šantej. V Občini Laško pa so končno dočakali tudi datum sestanka na DRSI glede omenjene problematike, na katerega so čakali celo letošnje leto.

Knjiga Viktorijine skrivnosti so svojevrsten učbenik življenja, pravi Žalčanka Nataša Meznarič o svojem knjižnem prvencu, ki ga je pred dnevi predstavila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Knjiga bralca popelje na pot samospoznanja in prebujenja, še poudarja avtorica, ki je svoje življenje posvetila osebnostni in duhovni rasti. Je predavateljica in terapevtka.

V času hitrega tehnološkega napredka in digitalizacije sploh še znamo pisati z roko? Da bi negovali tradicijo ročnega pisanja, se je v Slovenskih Konjicah pred dvema desetletjema porodila zamisel o Festivalu lepopisja, na katerem osnovnošolce spodbujajo k izdelavi lepopisnih izdelkov z globljo sporočilno vrednostjo, napisanih z roko. Odziv mladih se iz leta v leto povečuje.

Anja Petek iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu in Patricija Verdev iz Celja sta z Ano Baumgartner in Uršo Kešar v odmaknjenih gorah nad dolino Lalung v indijski Himalaji preplezali štiri prvenstvene smeri. Med njimi po dolžini in zahtevnosti izstopa dvatisočmetrska smer Here comes the sun oz. Prihaja sonce. Gre za smer po vzhodnem grebenu na še neosvojen šesttisočak Lalung I. Petkova in Verdevova sta jo osvojili po petih plezalnih dneh in težavnost vzpona ocenili z najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice. Trenutek, ko sta pred sabo v živo zagledali cilj, ki sta si ga prej pol leta ogledovali na fotografiji, je Patricija Verdev opisala kot »občutek, ko se ti uresničijo sanje in te preplavijo mravljinci«.  

Policisti Postaje prometne policije Celje so v prejšnji petek ponoči izvajali kontrolo psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu. Med drugimi so obravnavali tudi voznika začetnika, ki mu je hitri test pokazal prisotnost prepovedane droge v telesu.

Da za nove življenjske oziroma poslovne izzive ni nikoli prepozno, dokazuje Maruša Janžekovič, ki je še pred kratkim kot inženirka logistike delala v enem od logističnih centrov, nato je v bližini Slovenskih Konjic odprla masažno-terapevtski salon. Gre za dva povsem različna svetova, priznava. Povod, da je zapustila enega in stopila v drugega, so bile sinove težave z zdravjem. Zaradi želje, da bi mu lahko pomagala, se je na različnih izobraževanjih poglobila v energije, njihovo delovanje in učinkovanje. Danes je mojstrica reikija in terapevtka svetlobne terapije Bioptron. »Ne predstavljam si več, da bi počela kaj drugega kot pomagala sebi in drugim. Neopisljivo lep občutek je to,« pravi.