V Občini Braslovče kljub težkemu letu, ki so ga močno zaznamovale uničujoče poplave, v prihodnost gledajo z optimizmom. V načrtu so številni projekti, s katerimi bodo zagotovili poplavno varnost, prav tako je v pripravi občinski podrobni prostorski načrt za nadomestitveno gradnjo, ki v Rakovljah predvideva 75 zemljišč. Čeprav popoplavna obnova terja veliko časa, energijo usmerjajo tudi v druge pomembne projekte. »Črtali nismo nobenega prej načrtovanega,« je jasen braslovški župan Tomaž Žohar. Že v tem tednu so tako začeli gradnjo Športnega parka Rakovlje, konec meseca bodo odprli prenovljen dom na Dobrovljah, še letos bodo začeli tudi gradnjo novega zdravstvenega centra.

Krajani v okolici sotočja Hudinje in Voglajne nas ob vsakem večjem deževju opozarjajo na naplavine, ki so pod nadvozom pri tako imenovanem Svinjskem sejmu zagozdene že več kot leto. Tam so bile že pred lansko ujmo. Kup naplavin se je od pretekle sobote nekoliko zmanjšal, a ne zato, ker bi pristojni del zagozdenega vejevja že odstranili, ampak zato, ker ga je dolvodno odnesla povišana gladina vode ob zadnjem deževju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

S sogovornikom sva se prvič srečala pozno spomladi, ko so v velenjskem Gorenju javnosti predstavili nov približno milijon evrov vreden akustični laboratorij, največji v tem delu Evrope. S posebnim žarom je govoril o posebnostih akustične komore, v kateri je zagotovljena popolna tišina, ki je potrebna pri razvoju čim tišjih gospodinjskih aparatov. In tudi o številnih drugih izzivih, s katerimi se v Gorenju, ki ga je pred leti prevzel kitajski Hisense, srečujejo na vedno bolj neizprosnem evropskem trgu. Potem so mi nekateri njegovi sodelavci povedali, da je vrhunski strokovnjak na področju inovacij in razvoja, zato ga je želela imeti v svojem kolektivu tudi konkurenca. In ga je tudi imela, a le za približno dve leti. Ko se je vrnil v Gorenje, se je njegova kariera povzpela vse do izvršnega podpredsednika uprave Hisense Europe. Ponosen na družino s štirimi fanti in ljubitelj športa pravi, da je v življenju zelo pomembno, da vemo, kaj si želimo, in temu sledimo.

»Na začetku je bilo razmeroma preprosto biti poveljnik civilne zaščite. Vabili so me na vse prireditve in zabave, potem je prišlo leto 2020 in se je vse spremenilo,« se začetka svojega dela spominja Robert Vasle, letošnji prejemnik žalske občinske plakete. Osmo leto je že poveljnik žalske civilne zaščite, v tem času se je moral soočiti z dvema izredno zahtevnima dogodkoma, najprej s pandemijo koronavirusa in lani še s katastrofalnimi poplavami, ki so prizadele Savinjsko dolino. Vasle je tudi prostovoljni gasilec v svojem domačem kraju, na Ponikvi, zato mu takšno delo in pomoč ljudem nista tuja. Prav tako uživa v prostovoljstvu in zelo rad pomaga ljudem.

Zavod Celeia Celje s partnerji danes pripravlja 4. festival Rol.Ce & Vin.Ce. Obiskovalci bodo lahko poizkusili znamenito čokoladno celjsko rolco in vina vinarjev iz okolice Celja ter vinorodnega okoliša Štajerska.

Evropska komisija je objavila razpis za sto podnebno nevtralnih in pametnih mest v okviru programa Obzorja Evropa. Vloge je oddalo 377 mest iz Evropske unije in nekaterih pridruženih držav. Izbranih je bilo sto mest, ki so se zavezala, da si bodo do leta 2030 prizadevala postati podnebno nevtralna. Med sedmimi izbranimi slovenskimi mesti, ki bodo postala vzorčni primeri za vsa druga mesta, je tudi Velenje. Prizadevanja za razogljičenje bodo osredotočena na promet, energijo in stavbe, predvideni so tudi nekateri drugi ukrepi. Kako se nanje pripravljajo v Velenjčani?

Središče Celja so z izjemnimi sporočili o miru in ljubezni danes obogatili mladi iz različnih šol. OŠ Lava Celje je namreč ravno danes že dvajseto leto zapored pripravila prireditev Pozdrav ptic miru in z njo povezala številne mlade po Celju in Sloveniji. Ob tej priložnosti je v Celje prišla tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je prejela poslanico miru. Poslanica miru pa bo krasila tudi našo medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje, ki projekt Pozdrav ptic miru podpira že od prvega leta, torej kar 20 let! Zavedamo se, kako pomembni so v današnjem času mir, ljubezen, predvsem pa sanje mladih ljudi. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: SJ, SŠ)

Laške ulice in trge bo jutri, v soboto, 21. septembra, znova preplavilo pestro, zabavno, poučno in »guštno« dogajanje. Letos bo za dobro počutje še posebej poskrbljeno, napovedujejo v Turističnem društvu Laško, kjer pripravljajo 4. festival Guštfest. Rdeča nit prireditve bo namreč 170 let zdravilišča v Laškem, ki je skozi desetletja pustil velik pečat v kraju in njegovih prebivalcih.

V središču Celja bo danes dopoldne prireditev Pozdrav ptic miru, ki jo pripravlja OŠ Lava Celje. Vsako leto učenci omenjene šole oblikujejo osrednjo temo, ki jo v nadaljevanju raziskujejo vsak na svoj način. Letos je tema: V miru so združene: sanje, ljubezen, znanje, svoboda, pravičnost in poštenost. Prav tako učenci oblikujejo poslanico miru, ki jo širijo med ljudi na javnem dogodku, v mestnem središču. Letošnja poslanica: S sočutjem in znanjem ustvarjamo prijazno, pokončno in trajnostno naravnano družbo, ki bo gradila MIRno prihodnost za vse generacije. (SŠol,Foto: Arhiv NT/SHERPA)

  Razglednim točkam v Rogaški Slatini in okolici, kot so Stolp Kristal in stolpa na Janini in Boču, se je pridružil še 25-metrski stolp v Zgornjem Sečovem. Novo razgledišče iz macesnovega lesa je zraslo na Turizmu na podeželju Pomona, ki je s to pridobitvijo obeležil tudi deset let svojega delovanja.  

Agencija za varstvo konkurence je podjetju Studenac, najhitreje rastočemu trgovcu z živili na Hrvaškem po prihodkih v zadnjih petih letih, dala zeleno luč za nakup trgovin Kea. Dosedanji lastnik Kee Boštjan Kukovičič je pojasnil, da bo Kea tudi po prevzemu ostala samostojno podjetje v okviru omenjenega trgovca. Napovedal je še, da bo nov lastnik ohranil dosedanje število trgovin in zaposlenih.  

Ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti v Celju poteka že tradicionalna akcija Celje se pelje - Trajnostni prihodi v vrtec, šolo in službo. Z akcijo spodbujajo šolarje, starše vrtčevskih in šolskih otrok ter delavce v podjetjih in zavodih, da namesto avtomobila za pot in prevoz izberejo naravi in zdravju prijaznejše oblike - kolo, javni prevoz, skiro ali pa da se po poteh odpravijo kar peš. Zdaj lahko udeleženci obliko svoje poti zapisujejo digitalno, in sicer v aplikacijo Centralka za mobilne telefone. (SŠol, Foto: MOC)

V Schwentnerjevi hiši na Vranskem so minuli konec tedna odprli kiparsko razstavo Ilije Kelavića z naslovom Najmočnejše orožje. Gre za njegovo sedmo samostojno razstavo, ki bo na ogled do 27. septembra.

Evropski teden mobilnosti, ki vsako leto med 16. in 22. septembrom spodbuja spremembe vedenja v korist aktivne mobilnosti, letos v ospredje postavlja geslo Udoben javni prostor – za vse. S ciljem približati zelene prakse občanom je v tem tednu tudi v savinjski regiji pester nabor dejavnosti, testno so za motorni promet zaprte tudi številne ulice in drugi javni prostori. V kampanji Evropskega tedna mobilnosti letos sodeluje 18 občin iz savinjske regije, ki bodo skupno pripravile približno 150 različnih dogodkov. Devet savinjskih občin je z uspešno prijavo na razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo za pripravo in izvedbo dejavnosti prejelo do 10 tisoč evrov.

Septembrski urniki so za velenjskega župana Petra Dermola zaradi občinskega praznika vedno zelo natrpani. Letos še toliko bolj, saj se vrstijo sestanki zaradi novice, ki je pretresla Šaleško dolino. Če država ne bo ukrepala z interventnim zakonom, naj bi Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in z njo Premogovnik Velenje prihodnje leto končala v stečaju. Od pridobivanja elektrike je neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest, veliko tudi posredno. Teš zagotavlja toplotni vir za daljinsko ogrevanje in ogrevanje vode za 40 tisoč prebivalcev Šaleške doline in električno energijo za celotno Slovenijo. Zahtevni izzivi narekujejo iztočnice za pogovor z velenjskim županom, ki med drugim poudarja, da Šaleška dolina ne sme biti niti talka niti žrtev v procesu prehoda po izstopu iz premoga.

Pred dnevi je slovenska javnost lahko spremljala, kaj se dogaja na Oddelku za onkologijo UKC Maribor. Zaradi zapletov pri nadgradnji tamkajšnjega oddelka bolnike zdravijo v nedostojnih razmerah, še več, kvari se tudi nujna oprema za zdravljenje. Mariborska zgodba, ki je vsem na očeh, ni le mariborska. Je tudi celjska, koroška, prekmurska … Zakaj? Ker se na mariborski onkologiji zdravijo tudi bolniki iz drugih slovenskih regij, torej tudi iz naše. Onkološki bolniki se morajo glede na vrsto onkološke bolezni na terapije voziti v Maribor ali Ljubljano. Lahko se zgodi, na to opozarjajo mariborski zdravniki, da se bo tamkajšnja onkologija »sesula«. To pomeni, da se bodo tudi bolniki iz naše regije morali voziti v Ljubljano, česar sistem ne bo prenesel. Vse, kar bolniki potrebujejo, je zdravljenje v dostojnih razmerah. Pogovarjali smo se z bolnico, ki izhaja iz Celja in ki je izkusila vso bedo zdravstvene birokracije, ki ne zmore urediti dostojnih razmer kljub srčnim zdravnikom, ki se trudijo za onkološke bolnike. Preverili smo, kako je z zdravljenjem onkoloških bolnikov v Celju, a tudi koliko naša država upošteva ukrepe Državnega programa za obvladovanje raka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je minuli teden obiskal občine Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter v njih odprl varuhov kotiček, s čimer želi dejavnost varuha približati širšemu krogu ljudi. Varuhov kotiček je opremljen s stojalom, na katerem so prebivalkam in prebivalcem občine v obliki zloženk in brošur na voljo koristne informacije o delu varuha.

V Domu sv. Jožef v Celju je bila včeraj predstavitev knjige gledališke in filmske igralke Milade Kalezić. Slednja je z velikim delom svoje kariere zaznamovala knežje mesto, saj je bila zaposlena tudi v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Kalezićeva je bila prejemnica Borštnikovega prstana. V tem času po Sloveniji predstavlja svojo knjigo oziroma duhovno avtobiografijo Vsa moja resnica je v njem. V knjigi opisuje svoje duhovno prebujenje in stik z Bogom, ki ga je našla po večletnem iskanju pristne vere. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)  

V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec so danes razglasili Naj gostitelja 30. kolesarske dirke Po Sloveniji. Laskavi naziv je osvojila Občina Žalec. 

Pred eno od osnovnih šol v Slovenskih Konjicah so bili v ponedeljek priča agresivnemu vedenju 49-letnega moškega, ki je skušal na silo odpeljati svojega otroka, s katerim nima sodno določenih stikov.