V eni od celjskih osnovnih šol bo to šolsko leto matematiko poučevala ekonomistka, saj vodstvo ni uspelo zagotoviti učitelja matematike. Šole kadrovske luknje krpajo tudi tako, da v učilnice za kateder spuščajo študente in upokojene učitelje. Večina učiteljev je starejših od 50 let, mlade pa ta poklic vedno manj zanima. Tako se kadrovska stiska v šolah iz leta v leto le še poglablja, kar se bo zagotovo odrazilo na slabši kakovosti izobraževalnega sistema, poudarjajo predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev, ki vlado že dlje časa pozivajo k učinkovitemu ukrepanju. Po besedah šolskega ministra Darja Felde se zavedajo, da je področje izobraževanja potrebno sprememb in podpore, zato so na ministrstvu nekaj ukrepov že pripravili. A v njihovo učinkovitost nekateri šolniki dvomijo.

Minulo leto si bodo v Radečah zapomnili po uresničevanju pomembnih projektov. Največji v zgodovini občine je urejanje velikega plazu Žebnik, ki je več desetletij ogrožal celotno naselje Jagnjenica. V mesecu ali dveh bodo dela končana, pravi župan Tomaž Režun. Narava radeški občini in tamkajšnjim prebivalcem tudi letos ni prizanašala. Junijsko neurje je povzročilo pravo razdejanje, odkrilo je številne strehe in odneslo del vodovoda, ni pa občanom odpihnilo optimizma in dobrosrčnosti. Tako veselja ob obeleževanju občinskega praznika v teh dneh ne manjka. A tudi hvaležnosti za vsa dobra dela, ki so bila opravljena, ne.

Celje je gostilo državno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. V absolutni konkurenci so se zmag veselili Martin Srabotnik in Ajda Novak v kajakih ter Luka Božič in Lea Novak v kanujih. Kajakaš celjskega kluba Martin Srabotnik je poskrbel za navdušenje navijaške množice. Letos se mu ni uspelo uvrstiti v reprezentanco, v zadnjem avgustovskem dnevu pa je pred polno tribuno progo preveslal brez napak in dotikov ter se je razveselil naslova državnega prvaka.

  15. septembra se obeta množično kolesarjenje po novi kolesarski povezavi med Celjem, Štorami in Šentjurjem, katere investitorka je Direkcija RS za infrastrukturo. Čeprav bo omenjena skoraj 12 kilometrov dolga pot uradno odprta šele sredi meseca, je že zdaj priljubljena med kolesarji, sprehajalci, vozniki skirojev in drugimi ljubitelji gibanja. Novo pridobitev, za katero so gradbena dela znašala 8,8 milijona evrov, evropski denar zanjo pa so zagotovile Mestna občina Celje, Občina Štore in Občina Šentjur, so župani omenjenih občin predstavili minulo sredo. Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) Savinjska, ki je koordinirala umeščanje kolesarskih povezav v regiji, je dejala, da je ob koncu projekta nemogoče postalo mogoče.  

Premogovništvo je Šaleški dolini prineslo blaginjo. Ustvarilo je najmlajše slovensko mesto, a je pustilo tudi negativne posledice v okolju, potopilo vasi, pašnike, polja, gozdove. Kako celiti brazgotine, ki nastajajo nad premogovnikom na približno petini površine Šaleške doline? Kdo in kako naj vodi procese revitalizacije oziroma oživitev? Smo na pragu nove degradacije? Svoje razmišljanje o tem so na okrogli mizi Potopljena krajina, ki jo je vodila novinarka Tina Felicijan, predstavili geografinja in sodelavka inštituta za politike prostora mag. Nela Halilović, geograf Jošt Kodrič, geograf Salahudin Halilović in krajinska arhitektka Kaja Flis. Med drugim so poudarili, da se bojijo, da bo napovedana sanacija še dodano poslabšala bivanjske razmere v Šaleški dolini.

Petdeset gospodinjstev oziroma okoli 120 krajanov na območjih Marija Gradca in Lahomnega v občini Laško se bo sredi prihodnjega leta lahko priključilo na novo kanalizacijsko omrežje. Župan Marko Šantej je pred dnevi z izbranim izvajalcem, direktorico podjetja AGM Nemec Majo Gerčer, podpisal pogodbo za izvedbo del. Naložba, vredna približno 633 tisoč evrov, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada, predstavlja pomemben korak k izboljšanju infrastrukture za odvajanje odpadnih voda v občini.

V začetku lanskega leta je mesto oskrbnice Rudijevega doma pod Donačko goro prevzela Katja Fric, ki v domu dela že 15 let. Pred skoraj dvema letoma je prevzela oskrbovanje doma od predhodnice, ki se je upokojila. Katja torej zdaj bdi nad domom, v katerem sama poskrbi tudi za večino opravkov, ki jih zahteva oskrbovanje. Od kuhe do košnje, nobeno delo ji ni tuje. Oziroma, kot pravi, jo trdo delo sprošča. Dom je v toplejšem delu leta, od začetka aprila do konca oktobra, odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, če je prvi dan v tednu praznik, pa je dom odprt tudi takrat.

Če država ne bo ukrepala, bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) pristala v stečaju, s tem pa bosta ogrožena proizvodnja električne energije iz naše največje elektrarne in ogrevanje za približno 35.000 ljudi v Šaleški dolini. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je povedal, da že pripravljajo interventni zakon, s katerim bi zagotovili njegovo nadaljnje, a omejeno obratovanje.

Od 18. do 22. septembra bo v Celju spet najpomembnejša in tudi največja poslovno-sejemska prireditev v državi. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti (Mos) se bo letos udeležilo približno 10 odstotkov več razstavljavcev kot lani. Najmanj 650 bo neposrednih iz devetih držav, z zastopniki blagovnih znamk jih bo približno 1.100 iz 26 držav. Že nekaj let so rdeča nit Mosa, ki je odličen pokazatelj razmer v gospodarstvu in tudi potrošništvu, zeleni prehod, digitalizacija in spodbujanje lokalnih proizvajalcev.

  Občani Štor in obiskovalci že več mesecev uporabljajo obnovljen približno dvokilometrski odsek ceste Štore–Svetina, danes pa je bilo še uradno odprtje te naložbe. Naložba je bila vredna približno tri milijone evrov in pol. 350 tisoč evrov je zagotovila Občina Štore.  

Več kot tristo udeleženk iz šestnajstih društev se je minuli teden v Laškem zbralo na tradicionalnem 10. srečanju kmetic savinjske in koroške regije. Da je vloga kmečkih žensk neprecenljiva za razvoj in ohranjanje vitalnega podeželja in dediščine, ki jo ustvarjalno prenašajo na mlajše rodove, je bilo večkrat poudarjeno na dogodku. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi dobrih praks povezovanja žensk na podeželju, različnih inovativnih pristopov in dejavnosti posameznih društev ter izmenjavi izkušenj in druženju.

V novem šolskem letu bo 9 celjskih osnovnih šol obiskovalo 4199 otrok (lani jih je bilo 4234). Šolski prag pa je danes v Celju prvič prestopilo 445 učencev, kar pa je nekoliko več kot lani. Na vseh osnovnih šolah so oblikovali od dva do tri oddelke prvega razreda. Osnovno šolo Glazija bo obiskovalo 284 učencev. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti se z Novelo Zakona o osnovni šoli, ki so jo poslanci sprejeli februarja, postopoma poslavljajo. V novem šolskem letu bo 144 osnovnih šol po državi začelo izvajati novo zasnovo tako imenovanega razširjenega programa (RAP). Gre za nabor strukturiranih, vsebinsko osmišljenih dejavnosti s treh področij. To so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje učenja. Izkušnje, kaj nova zasnova RAP prinaša za zaposlene in kaj za učence, so z nami delile ravnateljice šol s Celjskega, kjer so to novost že lansko šolsko leto uvedli delno ali v celoti.  

Spomnimo, da je po desetih sušnih letih ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport leta 2021 vendarle objavilo javni razpis za sofinanciranje občinskih naložb v osnovne in glasbene šole ter vrtce. V ta namen je bilo v zadnjih štirih letih na voljo približno 115 milijonov evrov. Tiste občine, ki so bile uspešne na razpisu, so izboljšale pogoje za vzgojo in izobraževanje v svojih lokalnih skupnostih. A potrebe po tovrstnih naložbah nikoli ne usahnejo. Kar nekaj občin še čaka na sofinanciranje.

Celje je gostilo državno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. V absolutni konkurenci so se zmag veselili Martin Srabotnik in Ajda Novak v kajakih ter Luka Božič in Lea Novak v kanujih.

Če se bodo uresničili načrti, ki jih snujeta družba Celjski sejem in Mestna občina Celje, bo v nekaj naslednjih letih celjsko sejmišče po dolgem času spet nekoliko spremenilo svojo podobo – z novo večnamensko halo in s hotelom. Bolj kot dvorano sejem in mesto potrebujeta nov hotel, o čemer je bilo v preteklosti ob različnih priložnostih povedanega že veliko, a se doslej nič ni premaknilo z mrtve točke. Zdaj je, kot kaže, drugače.

Ste tudi vi v tisti skupini turistov, ki ne marajo živahnih mestnih središč in ne želijo dopustovati v velikih hotelih? Ker ste raje v naravi in miru ter imate ob tem zagotovljenega tudi nekaj razkošja? No, gostje s takšnimi željami se odločijo za glamping. In so seveda za takšno dopustovanje pripravljeni seči nekoliko globlje v žep. Razkošno kampiranje je zadnja leta tudi med Slovenci vedno bolj priljubljeno, zato je glamping hitro rastoča veja turizma tudi pri nas. Vendar imamo po besedah Maje Dimnik, mednarodno priznane strokovnjakinje na področju doživljajskega turizma, pri nas veliko samooklicanih glampingov, saj jih po njenem mnenju le peščica izpolnjuje kriterije vrhunskega glampinga. Kakovosti njihove ponudbe ne preverja nihče.

 Občina Podčetrtek je zadnji avgustovski petek namenu predala nove pridobitve, ki dajejo novo življenje tamkajšnjemu gradu. Slednji ima obnovljeno statiko, fasado in streho, v njegovem vzhodnem delu pa je po novem na voljo doživetje grajskega razgleda, ki prinaša sodobno virtualno izkušnjo. Urejena je tudi grajska pot, ki ob sprehodu na grad omogoča spoznavanje zanimivih vsebin. Med grajskimi zidovi je odslej na voljo še gostinska ponudba.  

Slovenija bo imela prvič v zgodovini dva nogometna kluba v glavnem delu tekmovanja katerega od evropskih tekmovanj (Celje, Olimpija). Na današnjem žrebu v Nyonu sta dobila tekmece v glavnem delu konferenčne lige.

Kleni Žalčan z odločno celjsko dušo Niko Markovič je zaradi rokometa prepotoval velik del sveta. Pri 76 letih se počuti mladostnega. Njegove misli so jasne, govori odločno. Včasih simpatično zakolne, tako da „njegovi stavki dobijo popoln smisel“. V začetku leta je izdal knjigo z naslovom Niko Markovič, od neugnanega mladeniča do športnika, vrhunskega rokometnega trenerja, selektorja in misleca, zato se je bilo z njim lažje pogovarjati o marsičem, kajti v avtobiografiji je vse podrobno opisal in orisal. V njej lahko vsakdo najde nekaj zase, saj so vpleteni številni športniki, klubi in društva, zajet je del rokometne zgodovine, v zadnji četrtini pa je obsežen strokovni del v pomoč mladim trenerjem.