Agronom Igor Škerbot je kot svetovalec oziroma specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin, poljedelstva in ekološkega kmetovanja že vrsto let zaposlen v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Svojega znanja ne deli le kmetom in pridelovalcem na terenu, ampak ga k sodelovanju v svetovalne oddaje vabijo tudi lokalni mediji, predava in piše strokovne članke, lani je izdal knjigo Vrtnarimo načrtno. Ker ga bolj kot poljedelstvo zanima zelenjadarstvo, si med drugim prizadeva za uvajanje gojenja zelenjave na območjih, kjer se ljudje preživljajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo. Ko ima čas, se posveča domačemu vrtu, ki ga dojema kot svojevrstno učilnico na prostem. In zakaj je kritičen do razvajenih potrošnikov?

To je med drugim zapisal zdaj že nekdanji kapetan Celja Denis Popović, potem ko so ga odslovili iz njegovega matičnega kluba, s katerim je uspel osvojiti tako želeno prvenstveno lovoriko. „Pope“ je tudi dodal: „Biti vaš kapetan in skupaj z vami osvojiti naslov prvaka je bila čast, ki je ne bom nikoli pozabil. Zahvaljujem se vsakemu soigralcu, ki je z mano delil tako slačilnico kot igrišče, fizioterapevtom, ekonomom in vsem trenerjem, ki so bili z nami na poti do uspeha. Čeprav sem si želel svojo kariero zaključiti v domačem mestu, so določeni ljudje imeli drugačne načrte ...“

Na celjskem Starem gradu so v prvih sedmih mesecih letos našteli 46 tisoč obiskovalcev, kar je za osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so 15. avgusta našteli nekaj več kot 600 obiskovalcev oziroma za skoraj 40 odstotkov več kot na ta praznični dan lani, so sporočili iz Zavoda Celeia Celje.

Seneno meso in mleko predstavljata alternativo konvencionalni prireji mleka in mesa. Pri seneni reji je namreč prehrana živali prilagojena letnim časom. Gre za krmljenje brez silaže, zgolj s travo, senom in z žitom, ki ima tako za kmetovalce, živali kot potrošnike številne prednosti. V Zavodu seneno meso in mleko se že več let trudijo razširiti glas o pomenu senene prireje, ki so jo sicer naši rodovi poznali že pred leti. S povezovanjem senenih kmetovalcev in predelovalcev želijo med drugim pomagati tudi pri njihovem preboju na trg in pri skrbi za promocijo.

Alpinisti Plezalnega kluba Rifnik Šentjur Tilen Cmok, Boštjan Dečman, Tomaž Žerovnik, Uroš Cigljar, Nejc Škrablin in vodja odprave Matic Jošt so v indijskem delu Himalaje osvojili 6.431metrov visoko goro, na katero se pred njimi ni povzpel še nihče. Gora, ki je bila pred njihovo osvojitvijo znana pod imenom T16, je po podvigu šentjurskih alpinistov dobila novo ime. Z domačini so jo poimenovali Skarma Mindruk Ri ali Gora šestih zvezd.  

Baročni dvorec Novo Celje pri Žalcu je te dni ponovno svojevrsten slikarski atelje. Pri organizaciji Likovne kolonije Zeleno zlato so se v Žalcu tudi letos povezali zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT), likovna sekcija KUD in območna izpostava javnega sklada. Kolonija, ki se je udeležuje približno petdeset ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije, se bo v petek končala z razstavo del. V pritličju dvorca Novo Celje bo na ogled do 8. septembra.

Obsežna dela v Razlagovi ulici v Celju, kjer med drugim prenavljajo tlake in komunalno infrastrukturo, gredo po načrtih. Jutri, v sredo, 21. avgusta, se bo spremenila prometna ureditev, in sicer bo popolna zapora na križišču Razlagove ulice 13 do 12a, od Pleteršnikove ulice do Slomškovega trga 2 in do Razlagove ulice 1.

Vedno večji del naših življenj je avtomatiziran, na nekaj avtomatov smo celo tako navajeni, da jih sploh ne opazimo več. Bankomati so od svojih začetkov postali skoraj zastareli in počasi skoraj kot telefonske govorilnice izginjajo iz naših mest. Kavomati po drugi strani so v pisarnah nepogrešljivi. Zato niti ne preseneča, da lahko tudi v naših krajih vedno več izdelkov najdemo v avtomatih.

Dan po prvi obletnici katastrofalne poplave, ki je zelo prizadela celjsko ledeno dvorano v mestnem parku, so se zbrali igralci Hokejskega kluba RTS Pellet Celje. Obiskali smo jih na prvem treningu.

Že leta redno obiskujem odlično pedikerko, ki skrbi za moja stopala s svojimi spretnimi rokami. Toda le kakšen je občutek, če pedikuro opravijo ribice, sem se vprašala, ko sem zasledila novico, da je Konjičanka Eva Podgrajšek, po izobrazbi fizoterapevtka, v Zrečah odprla salon ribje pedikure – fish spa. To moram preizkusiti, sem bila odločena. In prav nič se nisem obotavljala. Čez nekaj dni sem sedela v njenem lepo urejenem salonu in stopala prepustila ribicam, ki so poskrbele za učinkovito nego mojih nog. Prijeten in sproščujoč občutek. Zares! V tujini, predvsem v Indoneziji, je ta naravna pedikura precej razširjena, v Sloveniji imamo zaenkrat le dva tovrstna salona – eden je v Piranu, drugi v Zrečah.

Konjičani ime Tjaša hitro povežemo s priimkom Kangler. Mnogi jo poznamo, saj je s svojim »sončnim« značajem, komunikativnostjo in številnimi talenti že v odraščajočih letih opozorila nase. T ako je vse do danes pustila močan pečat v domačem kraju, ki ga ima, kot pravi, neizmerno rada. »Konjice mi tečejo po žilah,« poudarja vodja konjiškega turističnoinformacijskega centra, saj si zadnjih petnajst let v sodelovanju z mnogimi v krajih Dravinjske doline prizadeva vzpostaviti destinacijo zadovoljnih in odgovornih ljudi, ki bodo svojo ponudbo oblikovali z mislijo na naravo in sočloveka ter bodo za pošteno delo dobili tudi pošteno plačilo, pravi. Na nastopu konjiških godbenikov boste simpatično kratkolasko opazili v zadnji vrsti, saj igra tubo.

Je po načrtovanem uničenju Pohorja z vetrnicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjenega hriba, ki so na predvideno umeščanje vetrnih elektrarn postali bolj pozorni, ko je bila predstavitev projekta Vetrne elektrarne Plešivec uvrščena na sejo občinskega sveta Občine Makole. Vlagatelj, podjetje Stiria Invest, načrtuje postavitev več agregatov na območju občin Makole in Rogaška Slatina. O tem je burna razprava tudi na družbenih omrežjih in v nekaterih javnih skupinah. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da bi gradnja polja vetrnih elektrarn poškodovala in uničila dele naravovarstveno pomembnega območja Boča s Plešivcem.  

Občine Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje se bodo s svojimi projekti obnove gradov potegovale za pridobitev denarja na javnem razpisu kulturnega ministrstva, kjer bo za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov na voljo približno 16,2 milijon evrov.  

Do konca avgusta se bo na Celjskem zvrstilo še nekaj sej skupščin delničarjev. Sestali se bodo lastniki treh turističnih družb, Celjskega sejma, Železarja Štore in Esotecha iz Velenja. Z izjemo Velenjčanov v nobenem od podjetij, tudi tistih, ki so lansko poslovno leto zaključila s čistim dobičkom, ne nameravajo izplačati dividend. V Termah Topolšica jih niti ne morejo, saj so lani, že četrto leto zapored, imeli izgubo.

Okrožno sodišče v Celju je potrdilo predlog stečajne upraviteljice Zdravilišča Rogaška Alenke Gril o še eni dražbi grafične zbirke Kurta Müllerja. Izklicna cena za 40 tisoč grafičnih listov bo tokrat bistveno nižja kot lani, ko je znašala dva milijona evrov, in kot leta 2021, ko je bilo izhodišče postavljeno pri 3,5 milijona evrov. V Rogaški Slatini so mnogi prepričani, da bi zbirka morala ostati v tem kraju, saj jo je švicarski zbiratelj med letoma 1985 in 1995 slatinskemu zdravilišču podaril, ker je želel izkazati svojo hvaležnost za zdravje in gostoljubje.    

Minulo nedeljo so bile Braslovče že od dopoldneva odete v barve hmelja. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so še pred osrednjo prireditvijo ob 62. Dnevu hmeljarjev v braslovškem domu kulture pripravili tradicionalno slavnostno sejo. Na njej so predstavili delo lanskega hmeljskega starešine in lanske princese, razglasili njuna naslednika in podali oceno letošnje letine. Po ocenah specialistke za hmelj Irene Friškovec bo ta glede na vremenske okoliščine letos podpovprečna.

Imamo sejemski, kongresni, gorski, trgovski, navtični in ne nazadnje tudi verski turizem. V duhu praznika Marijinega vnebovzetja smo se v tokratni temi posvetili slednjemu. Za Slovence med najbolj znana in priljubljena evropska romarska središča sodijo Lurd v Franciji, Fatima na Portugalskem, Medžugorje v Bosni in Hercegovini ter seveda večni Rim. Pri nas je zagotovo zaradi bazilike Marije Pomagaj najbolj znano Brezje. Med turisti sta zelo znana in priljubljena še zvon želja na Blejskem otoku in viljamovka iz samostana Pleterje. Preverili smo, kje so najbolj znana romarska središča v naši bližini in kako živahno je v njih.

Od petka naprej vratar Nogometnega kluba Celje Lovro Štubljar ni več najstnik. Za dvajseti rojstni dan si je darilo pripravil sam, kajti dan prej je ohranil svojo mrežo nedotaknjeno in s soigralci premagal irski Shamrock Rovers na prvi tekmi 3. kroga kvalifikacij za evropsko ligo.

Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjiga Pariz, ljubezni iz drugih časov, ki jo je napisala novinarka Vesne Milek, me navdušujeta to poletje. In prepričana sem, da še marsikoga. Strastni bralci berejo celo leto. V poletnih mesecih po knjigah pogosteje posežejo tudi drugi, saj je dobra knjiga odličen način preživljanja časa na plaži, v prijetni senci borovcev, pravijo. Na lestvicah najbolj priljubljenih knjig, ki si jih bralci v slovenskih knjižnicah izposojajo poleti, prednjačijo slovenski avtorji. In po katerih knjigah je največje povpraševanje v naših krajih? Odgovore smo iskali v knjižnicah v Celju, Žalcu in Laškem.

Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo ptujskega podjetja Altius na sklep o potrditvi prisilne poravnave v družbi Meja. S tem je sklep, ki ga je pred dvema mesecema sprejelo celjsko okrožno sodišče, postal pravnomočen. Slovenski državni holding bo zdaj lahko uresničil načrt, ki ga je njegova predhodnica Družba za upravljanje terjatev bank za šentjursko kmetijsko podjetje pripravila že pred nekaj leti. Država bo postala lastnica drugega največjega proizvajalca jajc v državi ter pomembnega pridelovalca jabolk.