Potem ko so se v Laškem začela pripravljalna dela za izgradnjo prizidka k zdravstvenem domu, je Občina Laško tudi pred začetkom zahtevnejše prenove starega mestnega jedra. »Načrtujemo, da bo izvajalec izbran v začetku poletja in da se bodo dela začela najkasneje v avgustu,« pravi župan Marko Šantej.

Ko se je s »fičkom« prvi dan peljala v službo v Policijsko upravo Celje, je plačala kazen, ker je v Štorah prekoračila dovoljeno hitrost vožnje. »Bilo je prvič in zadnjič,« pojasni hudomušno, ko jo vprašam, ali ji policisti, ker je njihova tiskovna predstavnica, kdaj pogledajo skozi prste. Mileno novinarji spoštujemo. Ko jo ob izjemnih dogodkih v hlastanju po informacijah obsipavamo z vprašanji, se kljub stresu odziva mirno, spoštljivo, osredotočeno, prijazno. Zanesljiva, dosledna in učinkovita je pri svojem delu. Tisti, ki Mileno poznamo tudi osebno, pa najbolj cenimo njeno toplino, milino, nalezljivo vedrino. In neusahljivo notranjo moč, s katero je uspešno prebrodila tiste bolj trpke preizkušnje v zasebnem življenju.

Danes bo Občina Štore občinski praznik obeležila s prireditvijo, ki bo ob 18. uri v Kulturnem domu Štore. Župan Miran Jurkošek bo podelil zlati grb, dva srebrna grba, dva bronasta grba in štiri priznanja župana.  

Večji del seje Mestnega sveta Mestne občine Celje je bil tokrat namenjen obravnavi letnih poročil javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina. Iz poročil je sicer razvidno, da so zavodi poslovali dobro. So pa svetniki potrdili tudi spremembo cen vrtčevskih programov in storitve pomoči na domu. (SŠol, Foto: MOC)

Dobrodelne debate v organizaciji dobrodelnega društva Leo klub Mavrica Celje so več let privabljale številne obiskovalce. Sledil je dveletni premor in to pomlad so se nekdanje Mavrice odločile, da bodo projekt pod drugačnim imenom, a s prav tako dobrodelnim namenom nadaljevale. Sodeč po dobrih odzivih obiskovalcev prvega dobrodelnega pogovornega večera Pot pogleda, na katerem so gostile igralko Ivo Krajnc Bagola, deskarko na snegu Glorio Kotnik, raperja in teologa Roka Terkaja ter svetovalca za pristen način življenja Urbana Urbanca, je bila odločitev prava. Predvsem pa plemenita, saj so za dvojčici Agato in Vero z redko gensko mutacijo ta večer zbrali malo več kot štiri tisočake. »Skupaj smo ponovno dokazali, da je z odprtim srcem mogoče vse,« poudarja ena od organizatoric dogodka Andreja Martinović.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na območju Marija Dobja v občini Šentjur odkrila izvor hude gnilobe čebelje zalege. Kot navaja Čebelarska zveza Slovenije, gre za bolezen, ki jo povzroča sporogena bakterija Paenibacillus larvae, bolezen so čebelarji dolžni prijaviti veterinarju za zdravstveno varstvo čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta. Za okužbo so dojemljive le ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka okuži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino in vodi v njen propad.  

Bila je huda mravljica, po trgu je hodila. Tako se začne priljubljena pesem Branka Rudolfa, ki je med Slovenci skoraj ponarodela. Robert Vrečko, ljubiteljski zgodovinar in lastnik muzeja z zbirko predvsem predmetov iz obdobja Avstro-Ogrske, pravi, da je v pesmi omenjen konjiški trg. Za to sicer nima dokazov, zato je ta teorija, vsaj zaenkrat, le zabavna domislica, a Vrečkovi argumenti so res prepričljivi. Ljubiteljski zgodovinar je sicer poln zgodovinskih zgodb in anekdot, skrbno zbira predvsem tiste, ki se navezujejo na Konjice.

»Migranti se v Slovenijo pripeljejo po avtocesti, zato ne vidim razloga, da bi bila v naših krajih, ki mejijo na Hrvaško, še vedno postavljena ograja.« Tako o razmerah na obmejnem območju pravi župan Podčetrtka Peter Misja. Opozarja, da je zaradi ograje slovenski del reke Sotle postal izjemno zanemarjen. Panelna ograja in rezilna žica ne puščata ravnodušnih niti občanov Bistrice ob Sotli in Rogatca. V ta tujek v okolju se med drugim ujame divjad, zaradi njega težave občutijo ribiči, ograja kazi tudi podobo obmejnih krajev. Ministrstvo RS za notranje zadeve na naše vprašanje, zakaj ograja v Obsotelju še vedno ni odstranjena, ni odgovorilo.  

Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo dobil novega direktorja. Na čelu tega osrednjega javnega zavoda v največji savinjski občini bo od 1. avgusta letos do 31. julija 2029 mag. Marko Repnik.

V Jankovi, naselju v občini Vojnik, je bilo v soboto slovesno kot ob največjem krščanskem prazniku. Zbrali so se škofje, duhovniki, tudi predstavniki srbske pravoslavne cerkve in islamske verske skupnosti, ter številni verniki. S slovesnim blagoslovom so namreč namenu predali pet vaških kapelic. Tri so vaščani v letošnjem letu obnovili ter ob tem postavili še dve novi. Ob tem so uradno odprli tudi obnovljeno lokalno cesto skozi kraj.

Prejšnji petek so se začeli Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo trajali do 16. junija. Delovnik Biserke Neuholt Hlastec bo v tem času še posebej živahen. Kot vodja splošnega neformalnega izobraževanja je zaposlena v UPI – ljudski univerzi Žalec, ki se vsako leto dejavno vključuje v izvedbo tenajvidnejše slovenske promocije učenja in izobraževanja. Letošnjo so poimenovali Učenje ustvarja priložnosti. »Verjamemo namreč, da si z učenjem ustvarjamo priložnosti za znanje, poslovni in osebni napredek, osebnostno rast, druženje, vključevanje v družbo in še kaj,« pravi Biserka Neuholt Hlastec, ki obenem v prostem času obožuje kulturo. Občina Žalec ji je za vsa njena prizadevanja ob letošnjem kulturnem prazniku podelila Savinovo plaketo.

  Med letošnjimi prejemniki priznanj Riharda Jakopiča, najvišje stanovske nagrade na področju likovne umetnosti, je tudi akademska slikarka Tina Konec, Konjičanka, ki zadnja leta živi in ustvarja v Ljubljani. »Vsako priznanje dojemam kot potrditev, da delam dobro, obenem mi daje zagon za nove projekte,« pravi 32-letna zgovorna in simpatična umetnica, ki je sicer prejela že več priznanj, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo na akademiji, grand prix na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Piranu in dvakrat prvo nagrado na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Grožnjanu.

Celjan dr. Bruno Dujič je s svojim znanjem med drugim prispeval k izvedbi paviljonov, s katerima se je naša država predstavila na svetovnih razstavah v Milanu in Dubaju. Zasnovati in izvesti je pomagal leseni paviljon, ki je lani številne poglede pritegnil ob spremljanju nordijskega svetovnega prvenstva v Planici. V Celju je svoj podpis s konstruiranjem lesenih stavb med drugim pustil pri snovanju stanovanjske soseske Medlog, dvorane Kajuh na I. gimnaziji in drevesne hiške na pobočju Anskega vrha. Njegovo podjetje CBD je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih.

Zagotovo ni Savinjčana, ki se že kdaj v svojem življenju ne bi povzpel v Orlovo gnezdo pri slapu Rinka v Logarski dolini. Zadnje leto in pol nas tam gostoljubno sprejme oskrbnica Martina Logar. Otroštvo je preživela na Ponikvi pri Šentjurju, zadnjih 20 let živi v Solčavi, torej le približno deset minut od te priljubljene planinske okrepčevalnice, ki v topli polovici leta postane njen drugi dom.

Ključne novosti in spremembe, ki so v zadnjih dveh stoletjih v jeklarskih podjetjih v Štorah, Ravnah na Koroškem in na Jesenicah prispevale k varovanju okolja in izboljšanju delovnih pogojev, predstavlja razstava z naslovom Jeklo za zeleno prihodnost. Razstava, ki bo do začetka oktobra na ogled v Železarskem muzeju Štore na Teharjah, skuša odgovoriti tudi na vprašanje, kako se jeklarska industrija odziva na zeleni prehod v brezogljično proizvodnjo.  

Ob 20. obletnici organiziranega delovanja Japonske karate zveze v Sloveniji (JKA) je bil v Celju 18. mednarodni seminar JKA, na katerem je bilo v treh dneh več kot 200 udeležencev iz Madžarske, Nemčije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije, Italije, Japonske in seveda Slovenije.

Poklicna gasilska enota Celje v sodelovanju z Enoto za splošno nujno medicinsko pomoč Splošne bolnišnice Celje, Policijsko upravo Celje in Gasilsko zvezo Celje pripravlja danes in jutri obsežno usposabljanje intervencijskih služb, ki delujejo v Celju. Ljudje bodo tako od blizu lahko videli, kako poteka reševanje življenj in tako spoznali tudi način dela intervencijskih služb in najzahtevnejše naloge, pri katerih so odločilne sekunde. Vaja bo pokazala, kako pomembno je v ključnih trenutkih sodelovati in kako učinkovit sistem sodelovanja lahko pripomore k učinkovitejšemu in hitremu reševanju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Arhiv NT/SHERPA)

Pretekli teden je Center za socialno delo Celje organiziral regijski posvet o izzivih in aktualni situaciji na področju dolgotrajne oskrbe. Zakon je že v veljavi, starejši in njihovi svojci že nestrpno čakajo odločbe o odločitvah o izvajanju nalog oskrbovalca družinskega člana. Informacijski sistem Ministrstva RS za solidarno prihodnost naj bi deloval šele zdaj, čeprav bi moral delovati že od novega leta. Centri za socialno delo, občine, domovi za starejše, ki se bodo v izvajanje dolgotrajne oskrbe prav tako vključili s svojimi storitvami, opozarjajo na številne pomanjkljivosti zakonodaje. Na vidiku so celo že spremembe zakona. Zgodbi dveh naših bralcev kažeta, kako je zakon na videz dober, čeprav v resnici že kaže, da je hkrati nepravičen, saj bodo tudi upravičeni do dolgotrajne oskrbe ostali brez nje. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)