Kristina Kampuš je bila šestnajst let na čelu slatinskega Pegazovega doma, marca bo vodenje prepustila naslednici. Ko je zapuščala predzadnje delovno mesto, mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti v Občini Rogaška Slatina, so jo mnogi spraševali, zakaj odhaja iz javne službe. A priložnost, da življenje vnese v takrat povsem novo stavbo, kamor so želeli na jesen življenja priti starejši, je bila zanjo velik izziv. V vseh mandatih vodenja je dodobra spoznala začaran krog institucionalnega varstva. Poudarja, da so domske storitve slabo ovrednotene, da za nobeno ni predvidenih dovolj zaposlenih, ki bi jo opravljali, in da so delavci za svoje delo premalo plačani. »Država normativov za domove ni posodobila že trideset let. Direktorji domov želimo stanovalcem dati tisto, kar potrebujejo zdaj, leta 2022. In ne le storitve, ki so ustrezale potrebam starejših leta 1990.«    

Po izboru bralcev revije Jana je to postala Nika Kovač, antropologinja in sociologinja, ustanoviteljica in direktorica Inštituta 8. marec, v katerem s prostovoljci opozarjajo na neenakost in krivice najšibkejših.

Z vijolično in rumeno osvetljavo gradu bo celjska občina v ponedeljek in torek obeležili mednarodni dan epilepsije in mednarodni dan boja proti otroškemu raku.

Preboj med uspešne slovenske zasedbe ni preprost, kakovostnih mladih skupin, ki sanjajo o nastopih na velikih odrih, je cela vrsta. Izbor Ema freš daje zadnja leta možnost neuveljavljenim glasbenikom, da se predstavijo širšemu občinstvu in se z že uveljavljenimi glasbeniki potegujejo za vstopnico na evrovizijski oder. Med tistimi, ki se potegujejo za nastop na njem, je tudi mlada celjska zasedba LPS. Sinoči je zasedbi uspel preboj med finaliste letošnje Eme.

»Če dekletu daš prave čevlje, lahko osvoji svet,« je znana misel lepotne ikone Marilyn Monroe. Več kot očitno si je 22-letna lepotica Toja Skok obula prave. Na prestižnem svetovnem tekmovanju World Top Model, ki je bilo decembra v Rimu, se je namreč uvrstila med prvih deset finalistk. Tako visoka uvrstitev na lepotnem tekmovanju ni uspela še nobeni Slovenki. Čeprav so se ji že odprla marsikatera vrata v svet mode, Toja z odločitvami ne hiti, ampak se raje prepušča toku življenja.

Za marsikoga ni božično-novoletnih praznikov brez Časovega tatarskega bifteka. Spet drugi med velikonočnimi prazniki prisegajo na njihovo prekajeno šunko. Zadnjih nekaj let sta mesnica in predelava mesa v rokah Boštjana Časa, pred tem sta bili vse od osamosvojitve Slovenije pod budnim očesom njegove mame Silve, ki ji kot mesarici v pretežno moški družbi zagotovo ni bilo lahko. A ji je – najprej ob podpori njenega očeta Ivana Boršiča in kasneje še moža Ervina Časa – uspelo. Blagovna znamka Čas je postala širše prepoznavna v celotni regiji in je danes sinonim za slovensko kakovost.

Pri spomeniku frankolovskih žrtev na Stranicah je bila dopoldne spominska slovesnost, ki sta jo pripravili Občina Vitanje in  Spominsko društvo sto frankolovskih žrtev. Spominu na talce so se poklonili in položili venec predsednik Republike Slovenije Borut Pahor skupaj z župani oziroma predstavniki okoliških občin. 

Olimpijski zmagovalec z mešano ekipo Timi Zajc je na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu na drugi posamični tekmi osvojil šesto mesto.

Zlata leta celjske košarke so bila od sredine sedemdesetih in skoraj do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Člansko moštvo Libele je več sezon tekmovalo v drugem razredu jugoslovanske košarke, nazadnje v sezoni 1987/88. Republiški prvak je postalo pod vodstvom trenerja Rudija Jeriča. Temu je uspelo pripraviti pravo senzacijo leta 1982. Kadeti celjskega kluba so postali jugoslovanski prvaki.

  »V majhni vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v redeče in modre copatke.« Tako se začne zgodba o Muci Copatarici, s katero so zrasle generacije otrok. Gre za najbolj znano delo pisateljice Ele Peroci, ki je bila v Rogaški Slatini rojena 11. februarja pred stotimi leti. Njenemu literarnemu ustvarjanju za otroke je krila dalo rojstvo dveh hčera. Zamisli za pravljice je dobivala, ko je opazovala, kako sta njeni deklici doživljali drobne dogodke. Nato je izbirala besede in mislila na otroka, ki mu bo to pravljico povedala. »Najbolj je bila vesela, če ji je otrok, ko je bila na obisku v šoli, prinesel v podpis povsem obrabljeno knjigo. Tako je vedela, da so jo veliko brali,« se ob letošnji pomembni obletnici spominja njena hči Jelka Pogačnik.  

Tako kot lani bosta informativna dneva tudi letos na spletu, in sicer danes ob 9. in 15. uri ter jutri ob 9. uri.  Na srednjih šolah obžalujejo, da ne bo mogoče v živo pokazati utripa šole, saj bi bil tak način za devetošolce precej bolj uporaben in bi se tudi lažje odločili, katero šolo izbrati, če so še v dvomih. Nekatere zato ponujajo tudi možnost posamičnega obiska učencev in staršev ali načrtujejo, da bodo kasneje imele še dneve odprtih vrat.  

Najprej je v ospredje stopil celjski deskar Rok Marguč, saj ga je doletela čast, da je skupaj z Ilko Štuhec vihtel slovensko zastavo na čelu slovenske reprezentance na štadionu Ptičje gnezdo v Pekingu ob slavnostnem odprtju olimpijskih iger. Celjski smučar Martin Čater je nameraval na Kitajsko odpotovati z zamudo, toda bolezen ga je dotolkla do te mere, da si je moral premisliti.

Občina Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju. Letos ga je prejela kulturna ustvarjalka, zagovornica slovenskega jezika in lepega vedenja, predvsem pa vsestransko aktivna na kulturnem področju Jolanda Železnik.

Flamingo Filip je bil drugačen. Ni bil rožnate barve kot vsi drugi, ampak sive in zato ni imel prijateljev. Nekega dne je spoznal siničko Tilko, ki je bila prav tako posebna, saj je imela moder kljunček. Tudi ona je bila brez prijateljev in zato sta se s Filipom spoprijateljila. A sinička je morala kmalu nazaj domov v severne kraje. Čez nekaj časa je flamingo dobil njeno sporočilo, naj pride za njo, da ima zanj presenečenje. Peljala ga je v živalski vrt, kjer so živele same posebne živali: sivi flamingi, opice brez repov … V tem okolju je tudi sam našel zadovoljstvo.

31-letni Celjan Tim Mastnak je olimpijski podprvak. Olimpijsko zgodbo je želel končati z zmago, vodil je v finalu proti Avstrijcu Karlu, potem pa storil napako.

31-letni Celjan Tim Mastnak je spisal olimpijsko zgodbo po svojih željah.

  Kultura se zadnji dve leti sooča s težkimi razmerami. Obdobje, v katerem so se menjavale omejitve in sprostitve, je bilo zaznamovano z manj prireditvami in manj obiskovalci. Ob vsaki odpovedi so ustvarjalci izgubili možnost, da bi pokazali svoje delo in zaslužili z dejavnostjo, za katero so poklicani. Občinstvu je bila odvzeta priložnost za občutenje kulturnih vsebin, ki bogatijo življenje, širijo obzorja in omogočajo premislek. Bomo državljani ob tem ponovno ovrednotili, kakšno mesto si v naši družbi zasluži kultura? Kot poudarjajo vidnejši kulturni ustvarjalci na Celjskem, njen položaj ni odvisen le od naklonjenosti odločevalcev, temveč je naša skupna odgovornost.  

Na mešani ekipni tekmi smučarskih skakalk in skakalcev na olimpijskih igrah v Pekingu je naša reprezentanca osvojila zlato medaljo.

Škandal na Rdečem križu: Zakaj Mirko Jelenič, ki je humanitarno organizacijo spravil na boben, mastne odpravnine kljub odločbi sodišča ni vrnil. Čeprav bi moral nekdanji generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič, ki je bil razrešen zaradi vrste oškodovanj RKS, glede na sodbo vrhovnega sodišča iz marca leta 2009 tej organizaciji vrniti 70 tisoč evrov neto (oškodovanje je bilo 133.363 evrov bruto), se to ni zgodilo. Ekskluzivno razkrivamo, zakaj ne.