Gradbišča ob vstopu v Rogaško Slatino bodo za vedno spremenila podobo tega zdraviliškega kraja. Gradbeni delavci so tam pred časom že asfaltirali nadhod Sonce. Nastalo je novo parkirišče, ob katerem izvajalci že gradijo pritličje Razglednega stolpa Kristal. Občina ob tem snuje nove vsebine za območje Tržaškega hriba in verjame, da tudi za območje nekdanjega mizarstva prihajajo boljši časi.  

Za hmeljarje v občini Tabor je bil minuli konec tedna stresen, saj je neurje s točo poškodovalo približno 45 hektarjev hmeljišč. Najbolj prizadeti so nasadi Milana Lesjaka iz Ojstriške vasi, ki je ob polovico pridelka. Kakšna bo sicer letina hmelja v širši Savinjski dolini, strokovnjaki še ne morejo napovedati, saj so za njegovo kakovost in količino ključni zadnji tedni zorenja. Pri tem je jasno, da vedno pogostejši neugodni vremenski vplivi, tako nalivi s točo kot suše, hmeljarje postavljajo pred zahtevne izzive. Kako obvarovati hmelj pred vedno pogostejšimi izrednimi vremenskimi vplivi?

    »Zaradi izvedbe gasilske olimpijade intervencijska sposobnost naših operativnih enot nikakor ni zmanjšana,« pojasnjuje predsednik Gasilske zveze Slovenije in podpredsednik organizacijskega odbora olimpijade Janko Cerkvenik. Tako je odgovoril na vprašanja številnih občanov, ki se v dneh, ko Celje gosti gasilsko olimpijado, sprašujejo, zakaj gasilci ne gredo pomagat na Kras. Tam namreč že več dni pustoši obsežen gozdni požar.    

Celjski policisti so včeraj dopoldne na celotnem območju policijske uprave izvedli krajši nadzor cestnega prometa, s poudarkom na vožnji motoristov, mopedistov in kolesarjev, prekoračitvah hitrosti, telefoniranja med vožnjo ter neupoštevanja rdeče luči na semaforjih. V treh urah so zaznali 106 kršitev cestno prometnih predpisov.

Ko omeniš kmetijo Flis, mnogi že vedo, da je to kmetija, na kateri se krave same pomolzejo. No, pravzaprav jih pomolze robot. To je kmetija, na kateri sobivajo tri generacije in kjer je svoje novo poslanstvo našla tudi magistrica ekonomije. Prav tako je to kmetija, na kateri znajo ustvariti raznovrstne mlečne proizvode, ki se ponašajo s številnimi priznanji, med drugim s prestižnim znakom kakovosti iz projekta Dobrote slovenskih kmetij. Dovolj razlogov, da smo se na obisk v Spodnje Grušovlje pri Šempetru odpravili tudi mi.

  Da se ljudje premalo zavedamo svojega telesa, svojih misli in občutkov, menita Julija Šmid in Anja Tajnšek. Prijateljici iz otroških let sta med študijem opravili izobraževanje za vodenje pilatesa in skupinskih vadb. Ko ju je pot iz prestolnice spet pripeljala na Celjsko, sta ustanovili svojo ponudbo vadb, kjer velik poudarek namenjata razvoju čuječnosti. Z njeno pomočjo sta tudi sami prebrodili nekatera težka poglavja v svojih življenjih. Julija se je več let soočala z motnjami hranjenja, Anjo je v času študija pestilo hormonsko neravnovesje.  

Zaradi vedno slabše epidemiološke situacije in naraščanja števila okuženih s covid-19, obiski vseh hospitaliziranih pacientov v SB Celje, do preklica ukrepa, niso dovoljeni.

  Krekov trg bo ves teden gasilske olimpijade, vse do 24. julija, prizorišče različnih dejavnosti. Na odru bodo vsak večer nastopi, kar bo privabilo obiskovalce od vsepovsod. Glede na izkušnje z drugih olimpijad naj bi se v sedmih dneh v Celju zvrstilo več kot 300 tisoč obiskovalcev. V Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje pravijo, da so pripravili različne glasbene dogodke in animacije v mestnem središču ter dogodke, povezane z gasilstvom, pri čemer bo sodelovala tudi Gasilska zveza Slovenije (GZS). Zvrstilo se bo skoraj 40 dogodkov za vse generacije.  

  Tabla, ki označuje, da je gibanje psov na tlakovani sprehajalni poti v naselju Lipa prepovedano, razburja nekatere lastnike tovrstnih hišnih ljubljenčkov. Opozarjajo, da jim omejitev onemogoča eno od možnosti preživljanje prostega časa v naselju. Štorski župan Miran Jurkošek odgovarja, da gibanje nikakor ni prepovedano, če so psi na povodcu. Na območju pa ni dovoljeno spuščati štirinožnih kosmatincev. In sicer zato, da ne bi prišlo do ogrožanja majhnih otrok, ki jim je namenjeno otroško igrišče, ali občanov, ki uporabljajo fitnes na prostem.  

Dvajsetletna Amadeja Kopinšek je pred dvema letoma doživela prometno nesrečo, v kateri si je poškodovala hrbtenico. Ker je obiskovala šolo za hortikuluturo, jo je skrbelo, kako bo z nadaljnjim šolanjem. Zaradi nesreče je namreč imela zdravstvene omejitve pri delu. Zato se je po končanem šolanju za vrtnarko odločila še za progam hortikulturnega tehnika, kjer je manj prakse. Ko je bila na obravnavi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, so jo opozorili na projekt Prehod mladih.

  Da je gasilska olimpijada, ki bo v Celju od 17. do 24. julija, dogodek, ki ga vsi gasilci nestrpno pričakujejo, pravita vodja nacionalnega organizacijskega odbora Franci Petek in njegov namestnik Janko Cerkvenik. Pojasnila sta, da se je slovenska krovna gasilska organizacija za izvedbo gasilske olimpijade v Sloveniji odločila predvsem zaradi svojih članov, gasilcev. Pri nas gasilstvo namreč temelji na prostovoljstvu, večino nalog opravijo prostovoljne gasilske enote. Olimpijada bo po prepričanju sogovornikov ogromna spodbuda predvsem za mlajše člane v gasilskih vrstah. »Prepričan sem, da je olimpijada dobra naložba za prihodnost. Verjamem, da bomo vsi ponosni na dogodek, ki je v prvi vrsti namenjen gasilcem in mestu Celje, velik pomen ima ne nazadnje tudi za našo državo,« je dejal Petek, sicer tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije.  

Polzelani so postali bogatejši za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo občina razvijala muzejsko dejavnost in literarni turizem. Izvajalec del, celjsko gradbeno podjetje Remont, je obnovo začel lani septembra in jo končal letos junija. Zaradi statusa spomeniške zaščite je bila pod budnim očesom celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

  »Na področju kulture so temelji trenutno zelo majavi. Zato moramo začeti na začetku. Nočem, da bi še naprej krpali luknje. Želim si, da bi razvijali dolgoročne usmeritve.« Tako je nekaj tednov po tem, ko je stopila v čevlje kulturne ministrice, dejala dr. Asta Vrečko, ki izvira iz Šentjurja. V mesto, kjer je preživela otroška in srednješolska leta, se rada vrača. To okolje ji med drugim omogoča poseben pogled na to, čemur se posveča zadnja leta. Prepričana je, da mora biti kultura dostopna vsem, in sicer že od malih nog. O projektih na Celjskem, ki bi med drugim vplivali na kulturno in industrijsko dediščino, previdno izbira besede. Je zagovornica tega, da občine odgovarjajo predvsem na potrebe lokalne skupnosti.  

Nevsakdanji dogodek, ki se je zgodil pred dobrim mesecem je imel po poročanju STA žalosten epilog.

Laška pihalna godba zapolnjuje pomemben del kulture in dogajanja v kraju, njegovi okolici in državi, kjer se zelo uspešno udeležuje različnih tekmovanj, svoj pečat pušča tudi v tujini. Godba izvaja koncertni, promenadni in šov program in sodi med najstarejše slovenske godbe. Zavidanja vreden jubilej so med drugim obeležili z razstavo v Muzeju Laško, ki je obiskovalce popeljala v svet glasbenih uspehov slavljenke. 

Pred Gasilsko olimpijado Celje 2022, ki bo od 17. do 24. julija, je vodstvo Gasilske zveze Slovenije (GZS) danes predstavilo priprave na ta zahteven in odmeven dogodek. Na novinarski konferenci so sodelovali: predsednik GZS Janko Cerkvenik, poveljnik GZS Franci Petek, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in predsednik Gasilske zveze Celje Sašo Farčnik.

Iz celjske splošne bolnišnice so danes sporočili, da so zaradi vdora okužbe s covid-19, obiski pacientov, ki so hospitalizirani na Urološkem oddelku in na Oddelku za bolezni ledvic in dializo, do preklica prepovedani.

Mestna občina Celje bo zgradila priključno cesto in komunalno infrastrukturo na območju poslovne cone ob Bežigrajski cesti, kar je predvideno tudi z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za to območje. Dela bo izvajalo podjetjem Peor iz Vojnika in bodo predvidoma končana v treh mesecih.

Da ima svoj domači kraj zelo rad, je jasno kot beli dan. S prav posebnim zanosom govori o njem. Univerzitetni diplomirani ekonomist je ves čas delal v konjiški lokalni skupnosti na različnih delovnih mestih. Pred štirimi leti je Konjičanke in Konjičane prepričal, da je najboljša izbira med županskimi kandidati, in do danes z ekipo sodelavcev uresničil številne cilje. Mandat zato, kot pravi, končuje s čisto vestjo in z zavedanjem, da je županovanje predvsem časten privilegij.  

Prizadevanja Zavoda Stanislava, ki bo to poletje dopolnil pet let delovanja, so usmerjena v skrb za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter rokodelske in domače obrti. Kot poudarja predsednica Zdenka Zakrajšek, članice in člani poslanstvo zavoda uresničujejo s prostovoljnim in predanim delom ter spoštljivim odnosom do preteklosti.