Izidor Pečovnik – Dori že šestindvajset let živi v Berlinu, kjer je vezni člen v tamkajšnji slovenski skupnosti in župnik v več nemških župnijah. Je prvi in do zdaj edini tujec, ki je imel na nemški nacionalni televiziji slovensko polnočnico. Dosegla je največjo možno gledanost, kar je zagotovo njegov največji dosežek na poklicni poti. Meje možnega je premikal tudi v športu. Člane Slovenskega katoliškega društva v Berlinu je popeljal do naziva svetovnih nogometnih prvakov med slovenskimi izseljenci po svetu. V Slovenijo se zaradi pomanjkanja prostih dni ne vrača več tako pogosto kot nekoč, zato smo imeli še toliko večjo srečo, da smo ga v drugi polovici januarja ujeli na Vranskem, kjer je bil na oddihu pri svoji sestri.

Sinoči je bila v Muzeju novejše zgodovine Celje predstavitev šeste rastoče knjige Osnovne šole Lava z naslovom Odtisi - srce in um. Obiskovalci so napolnili kavarno muzeja in prisluhnili razmišljanjem treh zanimivih gostov, ki jih je k temu izzvala ravnateljica šole mag. Marijana Kolenko.

Za ohranitev ni znanja ali volje? Med Celjani je še vedno svež spomin na 6. oktober 2014, ko je v Rakuševem mlinu izbruhnil obsežen požar. Posledično je postala stavba nevarna za okolico, obnova bi bila občutno predraga. Kljub spomeniškovarstveni zaščiti je občina ostanke pogorele stavbe porušila. Kot vse kaže, bo zelo podobna usoda doletela znamenite dimnike Stare cinkarne, ki so kot opomin na prelomno industrijsko obdobje ostali sredi s težkimi kovinami prepojene zemlje.  

Osnovna šola Glazija je lani dočakala nekaj prenov in nadgradenj. Mestna občna Celje, ki je tudi ustanoviteljica javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, je uredila nadstrešnico, obnovila vhod in uredila parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje ter posodobila strojnico terapevtskega bazena, ki ima odslej tudi avtomatski merilec za preverjanje kakovosti vode. Pristojni bodo morali razmišljati tudi o morebitni širitvi, saj je šola že letos zaradi povečanega vpisa morala najeti dodatne prostore.

  Stanovanjski blok v središču Vojnika, ki stoji na zemljišču, kjer je bila včasih šola in je zato med domačini dobil ime »stara šola«, je po več kot desetletju žalostnega propadanja dobil novega lastnika. Kupil ga je celjski podjetnik Franci Pliberšek, ki je pred leti svojo dejavnost preselil v Vojnik. Po številnih neuspelih dražbah in drugih poskusih prodaje je zdaj Družbi za upravljanje terjatev bank zgradbo le uspelo prodati. Kakšna je bila kupnina, ni znano. Pliberšek, ki bo zgradbo v celoti prenovil, napoveduje, da bodo stanovanja že to poletje primerna za vselitev.  

Muzej premogovništva Slovenije je po nekajtedenskem zaprtju zaradi rednih vzdrževalnih del v torek spet odprl vrata za obiskovalce. Čeprav zdravstvene razmere še vedno krojijo tudi vsak dan pod zemljo, je mogoče v rovih vsaj za trenutek pobegniti od ponorelega sveta in odpotovati v preteklost.  

Mestna občina Celje bo v torek, 1. februarja, začela izdajati brezplačne letne vozovnice za upokojence za vožnjo s Celebusom. Pogoj za pridobitev brezplačne vozovnice je, da ima stranka status upokojenca in v Mestni občini Celje stalno ali začasno prebivališče. V primeru, da upokojenci še nimajo  brezstične magnetne kartice, jo bodo morali kupiti. Zanjo bodo odšteli 3 evre.  

Mestna občina Celje je na Dečkovi in Ljubljanski cesti ter v Kersnikovi ulici postavila števce kolesarjev. Naložba, ki jo je občina delno plačala z evropskim denarjem, je del evropskega projekta Mreža kolesarskih povezav v Mestni občini Celje, glavnina katerega je osredotočena na gradnjo ali ureditev varnih kolesarskih povezav. Vrednost postavitve števcev je 45.750 evrov.    

Polzelanka, ki zadnja leta živi v Ljubljani, se nadvse dobro znajde pred televizijskimi kamerami in radijskimi mikrofoni. Naj bo kot voditeljica osrednje pogovorne oddaje Osebno z Valentino Plaskan na Planetu TV ali kot imitatorka v oddaji Radio Ga Ga. Marsikdo še vedno ni pozabil njenega lika Gabi v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. Kot pravi Plaskanova, se v vsako delo, ki ga opravlja, poglobi in ga do potankosti naštudira. Pri tem ji zagotovo pride prav poznavanje psihoterapije, ki jo je nekaj časa vzporedno študirala ob študiju na AGRFT.

Skupina Generali je prejela nagrado za svoja prizadevanja pri doseganju ciljev »Agende Združenih narodov 2030« za trajnostni razvoj. Veliko nagrado za trajnostno rast je na letnem dogodku predstavil Assosef (Evropsko združenje za trajnost in finančne storitve), ki nagrajuje prispevek bank, zavarovalnic in finančnih institucij k doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

  Poslanci so zakonu o sanaciji celjske kotline prižgali rdečo luč že na pristojnem parlamentarnem odboru in kot kaže bodo v Celju tudi po več desetletjih ostali brez odgovorov na vprašanja kdo bo poskrbel za celovito sanacijo s težkimi kovinami onesnaženih območij. Država je za zdaj pri sanaciji priskočila na pomoč zgolj pri menjavi zemlje na vrtčevskih otroških igrišč.  

Mariborski kriminalisti preiskujejo sum kaznivega dejanja umora, ki se je zgodil 16. januarja v Poljčanah. 24-letni moški z območja Rogatca je v temi pričakal enako starega moškega in ga z ostrima predmetoma večkrat zabodel. Oškodovancu je uspelo pobegniti. Kasneje je pomoč poiskal tudi v bolnišnici, od koder so ga še isti dan izpustili. (SŠol)

  Celjska regija nima samo uspešnih proizvajalcev kmetijskih strojev, kot sta na primer Tehnos in Sip, ampak je v slovenskem vrhu tudi trgovec s tovrstnimi stroji, podjetje Lagerhof iz Podplata. Pred tednom je njegov lastnik in direktor Nejc Šuc proslavil peto obletnico, odkar je še ne 26-leten poučevanje glasbe zamenjal za prodajo kmetijskih strojev. Čez nekaj dni bo na Hrvaškem odprl svojo prvo podružnico. Lani je podjetje Lagerhof, ki ga je Šuc po dveh letih samostojnega podjetništva ustanovil leta 2019, ustvarilo 8 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Letos naj bi zraslo še za od 20 do 25 odstotkov. Rast podjetja je res izjemna in zagotovo bo kmalu tudi njegovo ime med stoterico najhitreje rastočih podjetij v regiji.  

  Domačini Podčetrtka so od nekdaj uporabljali tople vrelce v kraju. Ko so v njih prali perilo, so opazili, da se jim rane bolje celijo in da voda blaži nekatere njihove bolečine. Glas o njeni zdravilni moči se je širil in kmalu je v tako imenovanih »ljudskih toplicah« zdravje iskalo tudi tisoč kopalcev dnevno. Voda, ki so jo zaradi radioaktivnih lastnosti označili kot atomsko, je domačinom obetala svetlejšo gospodarsko prihodnost. Zanjo in za razvoj zdravilišča so si prva leta prizadevali predvsem člani turističnega društva. Na to obdobje bo celo leto opozarjala razstava na prostem, ki je na ogled v Podčetrtku.  

  Melita Tasić – Ilić je na zadnji seji občinskega sveta dobila zeleno luč, da javni zavod Zdravstveni dom Šentjur vodi še en mandat. Šentjurski župan je pohvalil sodelovanje z direktorico in izpostavil velik napredek. So pa glede dostopnosti zdravstvene oskrbe zaskrbljeni domačini na Planini pri Sevnici. Tamkajšnja zdravstvena postaja bo brez stalne zdravnice še več kot leto. Boljši časi se obetajo za zobozdravstveno oskrbo.  

Preiskovalni sodnik je za 31-letnega državljana Kosova, ki sicer začasno stanuje na območju Celja, odredil sodno pridržanje. Gre za osumljenca poskusa uboja, ki se je v torek zgodil na Ljubljanski cesti v Celju. (SŠol)

Precej prekratko je trajal nastop slovenske rokometne reprezentance na evropskem prvenstvu na Madžarskem, da bi lahko zares sodil, kako so se odrezali kolegi, ki so nam ta športni dogodek iz bratske vzhodne sosede približevali na programih TV Slovenija. A z vsem spoštovanjem do komentatorja tekem Tomaža Kovšce in njegovih sodelavcev – vem, kdo bi se brez kančka dvoma odrezal precej bolje od njih. Resda je bil ravno v teh rokometnih dneh zelo zaposlen z drugimi stvarmi, a ni vrag, da bi v svoj natrpan urnik ob klicu domovine znal umestiti še eno zadolžitev.

Slovenci veljamo za narod pohodnikov in planincev. Ogromno priložnosti za pohodništvo je tudi v Laškem, saj je mesto z vseh strani obdano s hribi. Da so poti ustrezno označene, vzdrževane in varne, vestno skrbijo člani Planinskega društva (PD) Laško, ki jih povezuje velika ljubezen do hribov in gora. V društvu bodo letos obeležili kar tri častitljive jubileje: mineva 100 let od ustanovitve Planinskega društva Laško, 70 let od odprtja planinskega doma na Šmohorju ter 110 let od smrti Laščana Frana Orožna, geografa in ustanovitelja Slovenskega planinskega društva. Laščani so na jubileje in na ljudi, ki so zaslužni zanje, izjemno ponosni. V jubilejnem letu planinstva tako laški planinci v sodelovanju z lokalnimi društvi in zavodi pripravljajo številne dogodke in aktivnosti, s katerimi želijo občankam in občanom predstaviti in približati svet pohodništva.