V galeriji Zgodovinskega arhiva Celje so v začetku lanskega decembra premierno odprli razstavo in predstavili katalog Dekade: štirideseta 1940-1949 @Celje. Tako razstava kot katalog sta razdeljena v več vsebinskih sklopov, ki obravnavajo upravo, pravosodje, množične organizacije, gospodarstvo, vzgojo in izobraževanje, zdravstvo, kulturo in šport v tem obdobju. Katalog sta uredila direktor celjskega zgodovinskega arhiva Borut Batagelj in Aleksander Žižek, so zapisali v Zgodovinskem arhivu Celje.

Milan Vogrinec. »Kriminalist s srcem in z dušo,« pravijo njegovi sodelavci. Bil je skoraj na vseh prizoriščih umora, ki so se zgodili v zadnjih desetletjih na Celjskem. Storilcem najhujših kaznivih dejanj je kot preiskovalec zrl v oči na zaslišanjih, med drugim je preiskoval boleče zlorabe otrok in mladoletniško kriminaliteto, nudil je podporo žrtvam nasilja ... V svoji karieri je velikokrat zbral moč in pozvonil na vratih družin ter svojcem sporočil, da so njihovi otroci in svojci izgubili življenje. Vsako delo je vedno opravil dostojanstveno in z razumevanjem ljudi. Tiste vrline, ki ga prav tako postavljajo ob bok svetovnim kriminalističnim preiskovalcem, so mirnost, preudarnost in izjemna strokovnost. V policiji je delal skoraj štirideset let, nazadnje je bil vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policiji. Konec decembra se je upokojil. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Nik Jarh)

Mestna občina Velenje je konec decembra objavila razpis za izbor izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter zunanje ureditve novogradnje Tehnološkega parka Velenje – TecHUB. Tehnološki park, ki ga bo občina gradila v partnerstvu s kemijskim inštitutom, bo umeščen v Ekonomsko-poslovno cono Stara vas. Rok za predložitev ponudb je do konca januarja.

»Moje flavte so preproste. Verjamem, da se moč in lepota skrivata v preprostosti – tako v življenju kot zvoku,« pravi Kristjan Jurkas, ki se je pred leti zaprl v svojo delavnico in začel izdelovati flavto iz lesa. Vendar ne kakršnokoli, ampak takšno, na katero igrajo severnoameriški Indijanci. Po številnih spodletelih poskusih mu je uspelo. Iz nje izvablja zvoke, ki božajo poslušalca. Blagodejni zven ustvarja tudi z igranjem na gonge. »Zvok je mnogo več kot glasba – je zdravilna sila, ki odpira srce in umirja duha. Preprosta harmonija nas vrača k naravi in samemu sebi. Ustvarja prostor, v katerem lahko vsak najde svojo notranjo melodijo,« doda simpatičen štiridesetletnik, ki je v osnovnošolskih letih sanjal, da bi ljudem pomagal kot fizioterapevt.

Verjetno bi bilo Šmarje pri Jelšah danes bistveno drugačno, če ne bi v drugi polovici 19. stoletja svojo sled tam pustil Franc Skaza. Slednji je poleg premoženja po svojem očetu podedoval tudi slovensko narodno zavest in politične sposobnosti. Bil je vodilna moč med naprednimi Šmarčani, ki so skupaj kraj povzdignili v upravno središče Obsotelja in Kozjanskega. Na vlogo tega pomembnega moža od maja 2024 opozarja razstava v obnovljenih prostorih Skazove hiše. Razstavo je pripravila Mateja Žagar, bibliotekarka in skrbnica domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Žagarjeva se je podpisala tudi pod knjigo o tem znamenitem rodoljubu, ki jo je pred dnevi izdala omenjena knjižnica.  

V 75. letu starosti je umrl zelo znan celjski podjetnik in športni delavec Roman Gracer.

Odvisniki so v Celju prisotni že vrsto let. Ponavadi jih povezujemo z odklonskim vedenjem in se jih na ulici izogibamo. Vendar ne smemo pozabiti, da so tudi oni ljudje. Marsikdo ima za seboj izjemno težko zgodbo, ki ga je pripeljala do tega, da je začel uživati drogo. To seveda ne sme biti izgovor za moteče ali nasilno vedenje do drugih občanov. A prepričanje, da so takšni vsi, je napačno. Med njimi so namreč tudi ljudje, ki si želijo boljšo prihodnost, a zaradi stigme do te ne morajo priti. In tako se vrtijo v začaranem krogu odvisnosti.

V občini Štore je prišlo do spremembe izvajalca lekarniških dejavnosti. Z začetkom novega leta to storitev prevzemajo Celjske lekarne. Zaradi nujnih vzdrževalnih del in pridobitve dovoljenj za poslovanje bo Lekarniška podružnica Štore sicer začela delovati po 13. januarju.  

Ko so celjski mestni svetniki tik pred novim letom potrdili nov odlok o načinu izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti, so na dopisni seji potrdili tudi nov cenik pogrebne in pokopališke dejavnosti. Čeprav v občini pravijo, da so nove cene v »spodnjem delu cenovnega povprečja primerjanih občin«, cena raztrosa pepela s pogrebno svečanostjo v Celju zdaj znaša 285,53 evra, medtem ko je na ljubljanskih Žalah cena enake storitve 213,27 evra. Storitev klasičnega pogreba (pokop v grobnico) stane po novem v Celju 190,76 evra in na Žalah 181,50 evra. Drži pa, da je slednja storitev v primerjavi z novimi celjskimi cenami krepko dražja v Velenju, Laškem ali Šentjurju. Nove cene v Celju veljajo od 1. januarja. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Lučke v Mozirskem gaju so minuli konec tedna ugasnile in z njimi je svoja vrata zaprla tudi 9. Božična bajka Slovenije. Kot so pojasnili v Mozirskem gaju, so bili z obiskom letošnje Božične bajke zelo zadovoljni. Ta je namreč v park tudi zaradi dobrih vremenskih razmer privabila več obiskovalcev kot lani. A čeprav je Mozirski gaj trenutno za obiskovalce zaprt, se ekipa že pripravlja na pomladno odprtje, ko bodo v parku zacveteli pisano cvetje in tulipani.

Občina Štore je v sodelovanju s tamkajšnjim društvom upokojencev poskrbela za prevoze za starejše. Projekt, ki je zaživel 6. januarja, so poimenovali Štorovčan. Prostovoljci bodo starejše peljali do štorske zdravstvene postaje, lekarne, do zdravstvenih ustanov v občinah Celje in Šentjur ter enkrat mesečno do trgovine Mercator Lipa Štore. V občinski upravi menijo, da bo zagotavljanje lažjega dostopa do storitev prispevalo k ohranjanju kakovosti življenja občanov in k temu, da bodo starejši lahko čim dlje ostali v svojem domačem okolju.  

Kaj imajo skupnega Športna zveza Šoštanj, Košarkarski klub Elektra, Planinsko društvo Šoštanj in metalska glasbena skupina Inmate? Odgovor je – Jureta Grudnika. Pravi, da je zanj samoumevno, da se v prostem času posveča soustvarjanju čim bolj pestrega in prijetnega utripa v domačem okolju. Njegova prizadevanja v krajih Šaleške doline očitno puščajo opazne sledi, saj je po izboru lokalne medijske hiše prejel naziv naj osebnost v letu 2024. Inženir strojništva, ki službuje v Termoelektrarni Šoštanj (Teš), je v novo leto vstopil z željo, da bi kot družba znali strpno sobivati v medsebojnem spoštovanju in razumevanju. »Življenje nam vedno ponuja raznovrstne izzive. Ko se soočamo s težavami, je prav, da rešitve vedno najprej poiščemo v sebi, ne da zanje krivimo druge,« poudarja štiridesetletnik izRaven pri Šoštanju.

Agencija RS za okolje je danes na Mariborski cesti (križišče s Staro Dečkovo cesto) postavila začasno merilno postajo za merjenje kakovosti zraka. Meritve bodo izvajali eno leto. (SŠol, foto: MOC)

Zaradi poslovanja z izgubo in zaradi velikega finančnega dolga je poslovodstvo družbe Unior s 1.450 zaposlenimi lani jeseni začelo uvajati optimizacijske in varčevalne ukrepe. Nekaj zaposlenih je že ostalo brez dela, o dokončnem številu odpuščanj vodstvo še ne želi govoriti. Razmere v podjetju pozorno spremljajo tudi sindikati. Po besedah predsednika Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) Slovenije v Uniorju Mirka Hircija so poslovodstvo podjetja že pred leti opozarjali na potrebe po preoblikovanju družbe. A so pobude takrat ostale preslišane.

Policisti Postaje prometne policije Celje so med včerajšnjim nadzorom hitrosti v Celju na relaciji Levec – Čopova ulica, nekaj pred 15. uro,  obravnavali voznika osebnega vozila, ki je pri omejitvi hitrosti 50 km/h vozil s hitrostjo 109 km/h. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je voznik vozil tudi pod vplivom alkohola.

Jubilejni 10. Božični Vojnik je zaprl svoja vrata. Organizatorji so nad njegovo izvedbo navdušeni. Dogodek je med 14. decembrom in 5. januarjem privabil več kot 35 tisoč obiskovalcev. Božični Vojnik je obeležil pomembno prelomnico, saj njegovi organizatorji že desetletje združujejo tradicijo, praznično vzdušje in kulturno ustvarjalnost v enem izmed najbolj priljubljenih prazničnih dogodkov v slovenskem prostoru.

Celjan Minja Bajagič je še vedno zaljubljen v šport, a predvsem tistega prvinskega, kot ga je poznal sam v mladosti. Z ženo sta ljubitelja vrhunskega roka, pred kratkim pa je začel – povsem neuk – ubirati tipke na klaviaturah. Dolgoletni sodelavec Novega tednika (in tudi Radia Celje) me je pred vrsto leti povabil, da sem sedel poleg njega, ko je oblikoval športne strani. Spoznal sem njegove izjemne sposobnosti, tudi pri mojih rubrikah, predvsem pa pri naslovnicah, kjer je imenitne ideje združil z estetsko podobo.

Inštruktor jadralnega padalstva Luka Felicijan je v zadnjih šestih letih z jadralnim padalom opravil skoraj dva tisoč poletov. Poleg učenja jadralnega padalstva v lastni šoli Perut Felicijanu še dva pilota pomagata pri skokih v tandemmu. »V Impulse paragliding v tandemu vzletamo z Golt, s Krvavca, z Lisce, Maliča, s Šmohorja.« Kot pravi mlad jadralec, je v padalstvu najprej iskal adrenalin, a našel nasprotje, mir. »Ko sem v zraku, izgubim občutek za čas.«

Občini Laško naravne ujme žal ne prizanašajo. Tako je bilo lansko leto v veliki meri posvečeno odpravljanju posledic neurij in poplav. S podobnimi izzivi so se soočali tudi v Radečah, kjer so v letu 2024 doživeli hudo uro. Obe občini sta hkrati obeležili pomembne dogodke in prelomnice, ki bodo pustili trajen pečat. Z uresničevanjem številnih naložb so skrbeli za kakovostnejše, varnejše in bolj zdravo življenje občank in občanov ter za razvoj športne infrastrukture in rekreacije. Obeleževali so obletnice in podirali rekorde ter se borili z mlini na veter – Laščani glede izgradnje kolesarske poti, Radečani zaradi zaprtja bančne poslovalnice.