Minulo leto je bilo za občine Spodnje Savinjske doline nekoliko mirnejše kot leto prej. Še vedno so bila v ospredju obnovitvena dela po ujmi avgusta 2023, prav tako je direkcija za vode začela tudi s petletno obnovo vodotokov. Vzporedno s tem so občine nadaljevale z delom na prej načrtovanih projektih. V zahodnem delu Žalca so tako v začetku minulega leta svojemu namenu uradno predali 9-oddelčni vrtec, jeseni je prve kolesarje sprejela nova kolesarska povezava med Celjem in Žalcem, na mednarodni dan starejših so nove prostore v prizidku k polzelskemu domu upokojencev dobili tudi tamkajšnji stanovalci. Nekateri večji projekti se bodo medtem nadaljevali tudi v tem letu, ko se bodo športni navdušenci med drugim razveselili novih rekreacijskih površin v Rakovljah. V Spodnji Savinjski dolini pa ob tem načrtujejo tudi podjetniški inkubator.

Jure Nežmah je od leta 2023 vodja enote za splošno nujno medicinsko pomoč v Splošni bolnišnici (SB) Celje. V tej celjski ustanovi je zaposlen že skoraj desetletje. Kot reševalec je doživel že marsikaj in videl veliko prizorov, tudi neprijetnih. Kljub temu ostaja nasmejan in ima veliko vnemo do dela. Pravi namreč, da to zanj ni zgolj poklic, temveč slog življenja. »Nikoli ne obsojam nikogar, ki pokliče 112. Tudi če vem, da zadeva ni nujna. To, da ljudje pokličejo na to številko, pomeni, da so v stiski. In takrat je to zanje najhujša stvar na svetu,« poudarja.

Minulo leto, ko smo se spominjali 50 let od potresa, ki je močno spremenil Obsotelje in Kozjansko, je k sreči minilo brez hujših naravnih nesreč. Občinam so uspeli precejšnji preboji na področju naložb v turistično infrastrukturo – od odprtja najvišje stavbe v državi do prenovljenega dela gradu Podčetrtek. Z odprtjem kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur so bili narejeni pomembni koraki za trajnostno mobilnost. Leto 2024 si bomo zapomnili tudi po gorečih kresovih, nasprotovanju suhim zadrževalnikom, prometnih zastojih skozi mestna središča in višjih postavkah na položnicah za komunalne storitve.  

V Pravljičnem Celju, ki ga v sodelovanju s partnerji in podpori celjske občine pripravlja Zavod Celeia Celje, je bilo v 32 dneh več kot 65 dogodkov. Obisk slednjih in same destinacije se je povečal skoraj za četrtino. Za dobrih 40 odstotkov se je decembra povečal tudi obisk Celjskega gradu, pravijo v Zavodu Celeia. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

V naši regiji se je na področju kulture ogromno dogajalo, izvedeni so bili številni kakovostni projekti in prireditve. Pomembne jubileje je obeležilo tudi nekaj društev in ustanov. V knežjem mestu je sicer letos duhove buril razpis za kulturo, ki je na cedilu pustil nekatere organizacije in posameznike, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno doprinesli k razvoju mestne kulture. V Celju imamo zares bogato kulturno bero in nešteto ustvarjalnih ter pridnih ljudi, ki skrbijo, da naš kraj živi. Občini z izjemo tega sicer ne moremo očitati, da za kulturo ne naredi dovolj, saj jo namreč dosledno podpira. A naj v novem letu vendarle ne naredi iste napake, kot jo je z omenjenim razpisom.

V prazničnih dneh so policisti na Celjskem obravnavali več požarov. Zagorelo je v Loki pri Žusmu, Kozjem, v Podvinu in v Ravnah pri Šoštanju.

V sredo so bili policisti obveščeni, da se je na območju Griž pri uporabi pirotehničnih izdelkov hudo poškodoval mladoletni fant. Mladoletnik je med obiskom pri prijateljih našel signalne rakete in jih več razrezal ter iz njih odstranil smodnik. S smodnikom je nato napolnil manjšo plastično embalažo. Ko je na balkonu prižigal smodnik v plastični embalaži je prišlo do silovite eksplozije, ki je mladoletniku hudo poškodovala roko.

Tudi lansko leto so na področju kronike zaznamovala poročila o nasilju, prevarah in krajah ter požigih. Čeprav se včasih zdi, da ne gre nikoli na bolje, je še posebej konec leta čas, da se ozremo in s pregledom leta ugotovimo, da ni vse tako črno, kot je mogoče videti na prvi pogled. V naših krajih je tako na primer nekoliko bolj varen cestni promet, kot je bil leto prej, upada tudi število ropov. A to še vseeno ne pomeni, da lahko zaspimo na lovorikah.

V porodnišnici Splošne bolnišnice Celje se je kot prvi v letu 2025 ob 4.52 rodil deček Noel, težak 3530 gramov in dolg 53 centimetrov.

Iz njune hiše v celjskem Podgorju se vsak dan sliši petje. Vedno sta nasmejana in pozitivna, slaba volja v njunem življenju ne obstaja. Pred dvema letoma sta zapela pesem Žena naj bo doma, se doma posnela, posnetek objavila na Facebooku, nakar je postal izredno priljubljen. Ogledalo si ga je več kot 300 tisoč ljudi v Sloveniji in tujini. Marjana in Frenk Gregl. »Zaljubljena sva v petje,« pravita. In drug v drugega že od rane mladosti. Ne le da sta energična in dejavna upokojenca, ki s petjem in svojo energijo razveseljujeta druge, ampak sta dokaz, da je ljubezen tudi na jesen življenja enako močna kot prve dni. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Špica ob sotočju Savinje in Ložnice je tudi letos bila prizorišče tradicionalnega novoletnega skoka v Savinjo. Kajak kanu klub Nivo Celje je takšen dogodek gostil že šestnajsto leto zapored. Za skok v vodo je bilo prijavljenih kar 70 ljudi, tudi iz tujine. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Tradicionalno silvestrovanje na Krekovem trgu je privabilo množico ljudi, ki so skupaj z Nušo Derenda peli njene največje uspešnice, pa tudi ponarodele, kot je Zemlja pleše. Z glasnim odštevanjem so pospremili staro leto v zgodovino in se veselili prihoda novega.

  Če si želite najdaljšo noč v letu preživeti na prostem, vam ponujamo nekaj namigov, kje vse na Celjskem lahko silvestrujete.  

Z novim letom bodo morali starši, ki imajo svoje otroke vpisane v Vrtec Laško, nekoliko globlje seči v žep. Trenutne cene veljajo od aprila lani. Podražitev, ki so jo na zadnji seji potrdili laški občinski svetniki, je posledica zvišanja plač v javnem sektorju ter višjih cen materialnih stroškov in stroškov živil za otroke.

Ob prihodu v stanovanje zakoncev Steblovnik me je najbolj glasno pozdravila njuna psička Loti, ki me je takoj osvojila s svojim dobrodušnim pogledom. Med pogovorom z Mirjano in Valentinom se je nežno privila k meni, kot bi želela povedati, da sem dobrodošla. »Loti je najina sreča. Njena brezpogojna ljubezen je neizmerna. Tisti, ki sobivajo s psom, vedo, o čem govorim,« pravi Mirjana, medtem ko postreže z zelo okusnim jabolčnim zavitkom. Ne skrivam navdušenja nad urejenostjo njunega stanovanja, v katerem prijetno vzdušje pričarajo tople barve, izvirni kosi pohištva ter spominki z njunih številnih popotovanj. A čutiti je mogoče tudi njuno ljubečo povezanost, ki jo, kot pravita, že več kot pet desetletij uspevata ohranjati z medsebojnim spoštovanjem. »To seveda ne pomeni, da se nisva nikoli prepirala. Pomembno je, da sva znala drug drugega poslušati in se pogovarjati,« poudarjata. A če bi njuno življenje preslikali na filmsko platno, to še zdaleč ne bi bil zgolj romantičen film, sploh ne!  

Na spletni strani Novega tednika ažurno objavljamo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano izdajo do četrtka razširimo in nadgradimo. Tokrat izpostavljamo pet najbolj branih letošnjih prispevkov. Glede na našo statistiko je bilo največ zanimanja za žalostno vest, da je umrl podjetnik Franci Pliberšek. Bralci so bili navdušeni nad uspehi mlade Žani Štamol Droljc, ki stopa po poti svoje mame, modne oblikovalke, ter nad dosežki voznice kamiona Nike Romšak, ki gre po stopinjah svojega očeta. Marsikoga je pritegnilo novinarsko poročanje, da je bila kamnina, vgrajena v kamnito zložbo ob kolesarski povezavi Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Rogatec, neustrezna. Izjemnega odziva tako na naši spletni strani kot tudi na naših družbenih omrežjih je bil deležen prispevek o rušenju nekoč priljubljenega šentjurskega kluba B-52.  

Leto, ki se poslavlja, je bilo za občino Vojnik uspešno. V njem so pospešeno odpravljali posledice, ki so jih v letu 2023 pustile naravne ujme. Ob odpravljanju posledic neurij so uresničevali tudi številne druge projekte in naložbe. Pestro je bilo tudi v občini Dobrna, ki je bila eno veliko gradbišče. Leto je bilo za Občino Vojnik tudi v znamenju jubilejev. Obeležila je namreč 30-letnico ustanovitve. Župan Branko Petre meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. Samostojnost ji je prinesla predvsem napredek na infrastrukturi, ta se kaže tudi pri nekaterih večjih naložbah, poudarja. Največje pomanjkljivosti in težave pa se v vojniški občini kažejo na področju prometne varnosti. S ciljem po izboljšanju razmer so krajani Arclina in Vojnika v začetku leta ustanovili civilno iniciativo Tukaj smo Vojnik, ki opozarja na pereče prometne razmere in terja ureditev oziroma izboljšanje stanja.

Mlada zakonca Maja in Vlado Ravničan pravita, da nista nič posebnega. Živita v majhnem naselju v občini Zreče, imata redni službi, od nedavnega jima družbo v hiši dela tudi psička, ki sta jo posvojila iz zavetišča. A ko ju spoznaš pobliže, hitro ugotoviš, da nista »tipičen« mlad sodobni par. Močno cenita svoje prednike, tradicijo in preprostost, kar je v današnjem času prava redkost. Topel dom sta si tako ustvarila v več kot 350 let stari hiši, ki jo obnavljata z lastnimi rokami. V njej nimata radia ali televizije, temveč si prosti čas najraje popestrita z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema zelo blizu. Svojo iznajdljivost, ustvarjalnost in ljubezen do glasbe združujeta tudi v ustvarjanje lesenih glasbil, katerih izdelava bo kmalu na ogled tudi v njunem majhnem muzeju glasbil.

Izjemna odbojkarska generacija Celjank se je zbrala v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prvo uradno tekmo je mlada ekipa odigrala pred šestimi desetletji. Celjske odbojkarice so kmalu postale tako dobre, da so se kljub zelo slabim pogojem uspele uvrstiti v 1. jugoslovansko ligo. Po izpadu so bile še enkrat uspešne v kvalifikacijah, toda odlični ekipi enostavno ni bilo še enkrat usojeno igranje med elito v nekdanji državi.

Letošnje leto je med prebivalce konjiške, zreške in vitanjske občne vneslo tako skrbi in negotovost kot tudi zadovoljstvo in veselje. Zreški Unior, ki je glavni steber gospodarstva v tem okolju in se ponaša z več kot stoletno tradicijo, se sooča s krizo. Poslovodstvo jo rešuje tudi z odpuščanji. So pa Zrečani s ponosom sprejeli novico, da je njihova sokrajanka Beti Hohler postala sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Je prva Slovenka na tem položaju. Drugič je na ministrski stol sedla Konjičanka Ksenija Klampfer, ki bo vodila ministrstvo za digitalno preobrazbo. Med odmevnejše dogodke prav tako sodi obisk ameriškega astronavta Randya Bresnika v Centru Noordung v Vitanju.