Stari grad Celje, Ptujski grad Dvorec Rakičan, Stari grad Varaždin, Stari grad Čakovec, Dvor Veliki Tabor in Dvorec Oršić so po novem povezani v projekt Living Castles/Mreža živih gradov, s katerim slovenski in hrvaški partnerji uvajajo inovativne pristope za ohranjanje kulturne dediščine in promocijo turizma.

Na Velenjskem gradu je znova na ogled prenovljena stalna razstava Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti. Razstava predstavlja pomemben mejnik pri obnovi vsebin Muzeja Velenje.  

Zavedanje o pomenu zdravega bivalnega okolja, ki ga je dodatno spodbudila še koronakriza, je dalo zalet Mikovemu prezračevalnemu sistemu. Lastnik in generalni direktor podjetja Mik Franci Pliberšek je tako v obrtni coni že začel graditi novo stavbo, kjer bo prostor za nov razvojni inštitut in proizvodnjo najnovejših prezračevalnih sistemov. Sočasno podjetnik, ki se je že pred časom usmeril »v zeleno«, napoveduje gradnjo in ureditev obrtno poslovne cone in servisno poslovnega centra, s čimer naj bi v naslednjih nekaj letih v Vojniku ustvaril do 440 novih delovnih mest.  

Strokovnjaki so spisali nov program frizerski tehnik, ki bo dijakom triletnega programa frizer končno omogočil pridobitev srednješolske izobrazbe. Program je nastal zaradi vse večjih potreb na trgu po izobraženem kadru, s tem pa bodo dijaki frizerji lahko pridobili 5. stopnjo izobrazbe z nazivom frizerski tehnik.

Zgodovinsko društvo Celje je v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravilo znanstveni simpozij z naslovom In te sanje so postale resnica o dr. Juru Hrašovcu, prvem slovenskem županu Celja. Na pročelju muzejske stavbe, nekdanjem magistratu, pa so odkrili spominsko ploščo, posvečeno dr. Juru Hrašovcu.

Odkrili smo 12 vil, stanovanj, pisarn in drugih skritih nepremičnin! Rok Snežič, svetovalec predsednika vlade Janeza Janše, je sodišču pod kazensko odgovornostjo zagotovil, da ne poseduje nobenega premoženja. Naša preiskava je pokazala, da že več let pred finančno upravo RS (Fursom) in drugimi državnimi organi uspešno skriva nepremičnine, avtomobile in drugo luksuzno premoženje.

Dravinjska dolina je na sončno nedeljo gostoljubno sprejela več kot tisoč srčnih tekačev, ki so sodelovali na eni najbolje organiziranih tekaških prireditev pri nas. Konjiški maraton, katerega najdaljša proga sicer meri 21 kilometrov, vselej postreže z imenitnim dodatnim, predvsem glasbenim programom. Piko na i vzdušju pripravijo navijači ob progi. Letos so se lahko znova v večjem številu zbrali tudi v štartno-ciljnem prostoru. Organizatorji Konjiškega maratona so že devetič dokazali, da se držijo gesla, da je to maraton z dušo.  

To jesen po državah Evropske unije potuje Evropski povezovalni vlak (Connecting Europe Express) in promovira vlogo železnice kot pomembne sile trajnostne mobilnosti, gospodarskega razvoja in evropske identitete. V petek je vlak prispel tudi v Celje. S tem so v mestni občini obeležili evropsko leto železnic in se spomnili pomembne vloge, ki jo ima železnica v razvoju knežjega mesta.

  Glasbena skupina Šansonet, ki letos obeležuje pet let delovanja, je ob omenjeni obletnici pripravila koncert v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Na predzadnji septembrski petek so se mladi glasbeniki občinstvu predstavili s svojim programom slovenskih šansonov in medse povabili tudi nekaj glasbenih gostov.  

Časi, ko smo občudovali fontane, iz katerih je tekla voda, in se jim čudili, so kot kaže minili. Klasične lepotice, ki so ustvarjale idilično podobo parka, mesta ali zgolj krožišča, niso nič več kaj posebnega. Morda tudi zato, ker sevedno več govori o doživljajskem turizmu. In prav takšne in drugačne fontane, za katerimi se skrivajo sodobno oblikovani sodčki piva ali vina, so v zadnjih letih med turisti postajale vedno bolj priljubljene. Med njimi je zagotovo najbolj znana žalska pivska fontana, ki je po letu 2016 sprožila pravi val nastajanja vinskih fontan po Sloveniji.

Tehniški muzej Slovenije je v teh mesecih znamenju razvoja malih gospodinjskih aparatov. Razstava 50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Nazarje (1970–2020): Tovarna skozi čas prikazuje razvoj malih gospodinjskih aparatov od začetka tovarne do danes. Pri obiskovalcu, ki je odraščal z marsikaterim od teh aparatov, zagotovo povzroči pravi val nostalgije. Morda zaradi stenske ure, ki je dolga leta visela na vidnem mestu v kuhinji. Ali mešalnika, s katerim je bilo stepanje naenkrat veliko lažje. Ali zgolj zaradi tehtnice, ki jo je babica uporabljala še do pred kratkim. Zagotovo gre za kuhinjske klasike, ki jih ne bomo nikoli pozabili, kljub temu da so jih danes v naših kuhinjah zamenjali sodobnejši pripomočki.  

  Prihod v vaško šolo brez vrat in dimnika ter skrb za kopico majhnih otrok se danes slišita kot neverjetna zgodba. Za upokojeno učiteljico zgodovine in geografije Slavo Kovačič, ki v teh dneh praznuje 88. rojstni dan, je bila zelo resnična. S seboj je kot amulet vedno nosila Kocenov atlas. Ob selitvi na Ponikvo je odkrila, da je bil avtor tega dela rojen prav tam. Njegovo življenje in delo raziskuje še danes. Kot učiteljica svojega poslanstva ni videla zgolj v predajanju učne snovi. V mladih glavah je budila radovednost. Njeno temeljno gonilo je bila srčnost. »Otroci so mi bili vedno ljubi. Tudi pri tistih, ki niso kazali posebnega zanimanja, sem hotela izbrskati dobro,« je povedala.  

Gozdovi pokrivajo kar tri četrtine Zgornje Savinjske doline. Z gozdarstvom in lesarstvom je bil neposredno ali posredno v preteklosti povezan vsak prebivalec tega dela naše regije. Med domačini in strokovnimi ustanovami Zgornje Savinjske doline je zato dolga leta živela želja po zaščiti in predstavitvi tovrstne kulturne dediščine. Uresničila se jim je septembra 2001, ko je v gradu Vrbovec pod okriljem tamkajšnje občine kot javni zavod začel delovati muzej gozdarstva in lesarstva. Ta letos septembra praznuje natančno dvajset let.

  »Pri nas je trenutno veliko gradbišč. Gre za projekte, ki smo jih snovali dolgo in zdaj dobivajo konkretno obliko.« Tako je v dneh ob občinskem prazniku, ko stroji brnijo na cestah, ob vodotokih in ko se marsikaj dogaja tudi pri urejanju javnih zgradb, dejal šentjurski župan mag. Marko Diaci, ki opaža rast prebivalstva, kar je po njegovem prepričanju znak, da se zdi občina ljudem privlačna. Hkrati to pomeni velike potrebe po vlaganjih na najrazličnejših področjih. Dolgoročni načrti med drugim vključujejo ureditev mestnega parka, prestavitev vrtca v središču mesta ter gradnjo nadvoza za pešce in kolesarje.  

Da so njegove roke mirne in da je njegov vid oster, dokazujejo pokali, ki jih je v vseh teh letih na takšnih in drugačnih strelskih tekmovanjih zbral že toliko, da zanje ni več prostora v vitrini v domači lovski sobi. Če pomislimo še na vse tiste preizkušnje, kjer se ni uvrstil med najboljše tri, je tekmovanj, na katerih je sodeloval, res ogromno. Vse to nakazuje le na to, kako močno je predan svojemu konjičku, za katerega ga je navdušil oče, prav tako natančen strelec in predan lovec. A po njem ni podedoval zgolj tega, temveč tudi družinsko obrt. Če se je več generacij njegovih prednikov ukvarjalo s podkovnim kovaštvom, se je Dušan lotil drugih izzivov na tem področju. Ukvarjati se je začel z jeklenimi konstrukcijami.

Letošnji dobitnik pesniške nagrade Fanny Haussmann je pesnik Matjaž Pikalo. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je nagrado v sodelovanju s tamkajšnjo občino podelil v četrtek zvečer v Dvorcu Novo Celje.

Častni občan Gornjega Grada je na paraolimpijskih igrah v Tokiu – tako kot v Londonu in Riu – osvojil srebrno medaljo v disciplini zračna puška stoje v kategoriji R4. To je bilo jubilejno, že 50. odličje za slovenske športnike invalide na največji in najpomembnejši športni prireditvi. Nato je Nani osvojil še bronasto kolajno v disciplini zračna puška leže. S tem je presegel pričakovanja vseh, sam pa pravi, da je bil izjemno pripravljen in motiviran. Sprejemov za našo reprezentanco je bilo nekaj, za Tirška se še vrstijo.

Kljub temu, da čas prireditvam in druženju ni najbolj prijazen, so v Mladinskem centru Šmartno ob Paki uspeli ponovno sestaviti odličen in raznolik program letošnjega Poznopoletnega festivala. Ta že nekaj zadnjih let lepo popestri septembrske konce tedna in tako je tudi tokrat. Nocoj bodo nekoliko drugačen, bolj umirjen in »sedeč« festival zaključili rokerji Fed horses in Čedahuči.  

V zadnjem letu ljudje predvsem na družbenih omrežjih pogosto delijo fotografije prizorov, ko vozniki tovornih vozil zapeljejo v mestna središča, po možnosti v zelo ozke in enosmerne ulice, kjer obtičijo. Nekaj takšnih primerov se je zgodilo tudi v Celju, kjer je najbolj izpostavljena Gosposka ulica. Kakšen je razlog za takšne kršitve, pri čemer glede na okoliščine posameznih primerov sploh ni nujno, da so kršitve? Zakaj je tako, pišemo v tokratni osrednji temi, v kateri smo preverili, kako na te stvari gledajo vozniki, ki dnevno vozijo 40-tonske pošasti. Ugotovili smo, da so ti primeri le kanček v morju cestnoprometnih kršitev tovornjakarjev. A vse kršitve niso plod voznikove krivde. Ni skrivnost, da nekateri med vožnjo – tako pravijo na policiji – rešujejo tudi križanke. Tudi ni skrivnost, da so vozniki tovornih vozil preutrujeni in da to nikogar ne zanima. Večina njihovih delodajalcev gleda samo na dobiček. To pomeni, da so vozniki izgoreli, izčrpani in preutrujeni za volanom. Ni čudno torej, da iščejo bližnjice. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: JP)

Na zadnjo septembrsko nedeljo bodo tekači ponovno teklI po Dravinjski dolini. Lepa in razgibana proga v Slovenske Konjice vsako leto privabi več tekačev. Letos jih bo ob vznožju vinorodnih gričev teklo približno 1.100, saj so morali organizatorji zaradi znanih omejitev za preprečevanje širjenja virusa prijave nekoliko omejiti. A to konjiškemu maratonu ne more vzeti duše.