Na dan pesnikovega rojstva, 9. januarja, so na Aškerčevi domačiji v Senožetih nad Rimskimi Toplicami pripravili prvega v nizu številnih dogodkov, ki se bodo celo leto vrstili v občini Laško. Uvod v Aškerčevo leto je bil Aškerčev literarni večer, poimenovan po pesnikovem verzu Duša moja razpenja peruti. Kulturno društvo (KD) Antona Aškerca Rimske Toplice je v goste povabilo pisatelja, dramatika in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo Toneta Partljiča. V soboto, 10. januarja, je sledil zimski pohod po Aškerčevi poti od Zidanega Mosta do Rimskih Toplic.

Letos, ko mineva 170 let od rojstva pesnika, ki je s svojo besedo povezal domače kraje s svetom, se bodo Antonu Aškercu v občini Laško poklonili z raznolikimi dogodki oziroma vsebinami, ki so povezani z njegovim življenjem in delom. Načrtovane so raznovrstne kulturne, umetniške, izobraževalne in promocijske dejavnosti – od literarnih in likovnih dogodkov do glasbenih, gledaliških, pohodniških in turističnih vsebin. Občina Laško je k sodelovanju povabila javne zavode, kulturna društva, zveze in druge ustvarjalce. Dogodke bo koordinirala laška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Nik Jarh

Najbolj dejavno pri obeleževanju Aškerčevega leta in ohranjanju spomina na pesnika je zagotovo KD Antona Aškerca Rimske Toplice, ki je tudi dalo pobudo za razglasitev Aškerčevega leta. Društvo, ki bo letos obeležilo 80 let delovanja, bo pesnikovo bogato literarno zapuščino ter njegov pomemben prispevek k slovenski kulturi, literaturi in narodni zavesti počastilo z vrsto dogodkov. Ob že izvedenem Aškerčevem večeru in pohodu bo 13. februarja sledila proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo v društvu pripravljajo v sodelovanju z OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Marca bodo v sodelovanju z Glasbeno šolo Laško-Radeče pripravili slovesnost ob 80-letnici kulturnega društva, maja bo sledila tradicionalna prireditev Mlada poezija, na kateri bodo mladi ustvarjalci iz vrtca in osnovne šole predstavili svoje pevske in pesniške talente. Konec maja bodo v kulturnem društvu obeležili 70-letnico spominske sobe in 40 let delovanja muzeja na Aškerčevi domačiji v Senožetih. Takrat bo dramska sekcija Kulturnega društva Miklavž prvič uprizorila Aškerčevo literarno delo Tujka. 13. junija bo sledil tradicionalni, 30. pohod po Aškerčevi poti, septembra bo na Aškerčevi domačiji tradicionalno srečanje pevskih zborov, oktobra bo v goste prišel pevski zbor z Ljubečne ...

Kot pravi podpredsednica KD Antona Aškerca Milena Suhodolčan, želijo vzpostaviti tudi Aškerčevo literarno pot ter v Rimskih Toplicah postaviti Aškerčevo knjigobežnico.

Nik Jarh

Z Aškerčevim letom želi Občina Laško celostno predstaviti in približati Aškerčevo dediščino sodobnemu času, okrepiti kulturno identiteto prostora ter ustvariti priložnosti za povezovanje lokalne skupnosti, obiskovalcev in ustvarjalcev. Kot je na prireditvi v Senožetih dejal laški podžupan Enej Kirn, je Aškerc navdih za pisanje črpal iz domačih krajev, pri čemer ni bil le pesnik, ampak glas naroda, miselni upornik, narodno zaveden ustvarjalec in zagovornik socialne pravičnosti. Njegove pesmi še danes nagovarjajo s svojo aktualnostjo in z družbeno kritičnostjo. »Naj Aškerčevo leto ne bo le leto spominov na našega pesnika, ampak tudi leto povezovanja, ustvarjanja in sodelovanja različnih društev in ustanov,« je dejal Kirn in napovedal, da bo konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega izdana tudi publikacija o dogajanju v Aškerčevem letu.

Nik Jarh

Gost tokratnega literarnega večera Tone Partljič je pohvalil odnos družine Aškerc do pesnika: »Malo je potomcev, ki s tako skrbnostjo in spoštovanjem ohranjajo spomin na svoje slavne prednike in ki tako predano skrbijo za njihovo dediščino, kot to počno Aškerčevi. Čestitam jim za njihov trud in kulturno skrb.«

Da je bil Anton Aškerc pesnik, ki je znal zgodovino spremeniti v ogledalo sedanjosti, in vizionar, ki je vedel, da moč naroda ni v orožju, ampak v znanju, je poudaril predsednik KD Antona Aškerca Rimske Toplice Matjaž Aškerc. Njegov prednik ni bil le pesnik velikih del (balad in romanc), ampak tudi globok psiholog človeške narave. Pesnikov opomin tistim, ki so glasni, a prazni, je danes bolj aktualen kot kadarkoli prej. 

Nik Jarh

»Aškerc danes živi. Živi v vsaki naši misli, ki teži k svobodi, in v vsakem dobrem delu, ki ga storimo za svojo domovino. Živi, ker se ni bal biti ›izobčenec‹ zaradi svojih prepričanj. Živi, ker je kot ljubljanski mestni arhivar razumel, da kdor ne pozna svoje preteklosti, nima vizije za prihodnost. Živi, ker njegovi verzi niso prašni muzejski eksponati, ampak živ, utripajoč upor proti neumnosti in mračnjaštvu,« je poudaril Matjaž Aškerc. Kot je dodal, letos ne obeležujemo le obletnice pesnikovega rojstva, ampak praznujemo slovensko samozavest, kritično misel in moč besede, ki preživi stoletja.