Celjski prometni policisti so včeraj popoldne ustavili 45-letnega voznika, ki je v delu, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h vozil kar 110 km/h.

V nebo so prejšnji teden s strahom pogledovali tudi v sadjarstvu Mirosan v Kasazah. Kot pravi direktor Vlado Korber so vseskozi upali, da se vremenske napovedi ne bodo uresničile in se bodo lahko izognili pozebi. A na žalost se vremenoslovci niso zmotili. V znanem savinjskem sadjarstvu so tako zabeležili že šesto pozebo v zadnjih desetih letih. Kolikšna je natančna škoda, zaenkrat še težko govorijo. Bo pa znana v nekaj dneh.

Ali bo covid-19 vplival na poklicno odločitev mladih? To bo le ena od tem, o kateri mladi parlamentarci razpravljajo na današnjem na 31. regijskem Otroškem parlamentu, ki je zaradi znane epidemiološke slike virtualen.  

Število hospitaliziranih covidnih bolnikov v Splošni bolnišnici Celje se je v zadnjih dneh strmo povišalo. Danes jih zdravniško nego potrebuje že kar 83, 14 jih potrebuje intenzivno terapijo. Od sredine lanskega septembra do danes je v Celju umrlo 416 covidnih bolnikov. (SŠol, Foto: SHERPA)

Iskreno o težavah, preizkušnjah in bolečini na covidnem oddelku 30-letni Anže Jelenc je že dvanajst let zaposlen kot zdravstveni tehnik. Pred tedni je končal petmesečno službovanje na covidnem oddelku v Ljubljani in se vrača na otroško kirurgijo na pediatrično kliniko. »Nikoli si nisem mislil, da bom pogrešal otroški jok,« je po napornem službovanju vesel vrnitve na staro delovno mesto. »Bilo je naporno, a vesel sem, da sem lahko s svojim delom in časom bolnikom olajšal dneve na zaprtem oddelku in jim pomagal prebroditi težavno obdobje.«  

»Vem, da se vse vleče že zelo dolgo in da imamo občutek, kot da nič ne pomaga. Toda če bi zdaj sprostili vse zaščitne ukrepe, bi se zgodil italijanski Bergamo. Vem, da smo vsi naveličani vseh ukrepov, ampak brez njih bi bilo še slabše. To je razlog, da vztrajamo. Tudi jaz bi rada živela normalno, ampak skrbi me, da bi bilo stanje brez ukrepov resnično katastrofalno,« pravi doc. dr. Mateja Logar, dr. med., specialistka infektologije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana ter vodja vladne svetovalne skupine za epidemijo. Na intervju je pristala takoj.  Če še morda ne veste, je Logarjeva – kot sama pravi – »čistokrvna« Celjanka. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg - GrupA)  

Google, ki s storitvijo Street View (Ulični pogled) omogoča uporabnikom navidezno raziskovanje sveta, danes začenja pot po Sloveniji. Obiskal bo več slovenskih krajev, med drugim tudi Celje, Žalec, Mozirje, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice.

Že lani marca nas je bralec opozoril, da že nekaj let opaža nenavadno peno ob bregu Savinje in da je letos pojav enak. Vidna je pri zgornjem jezu, kjer se voda umiri, nato se pomika po levi strani struge. V delu pod jezom se združi v večje umazane madeže. Bralca čudi, da v vsem tem času nihče ni ukrepal, saj je videti, kot da gre za ostanke nekakšnega detergenta.

Pokrajinski muzej Celje ob stavbi ministrstva za obrambo na Maistrovi ulici, kjer poteka obnova kanalizacije, izvaja arheološka izkopavanja. Že pred začetkom teh opravil so v muzeju predvidevali, da bi lahko prišli do zanimivih odkritij.  

Konjičan Oliver Tič, bolj znan kot Oli Walker, se vrača na »kraj zločina«. Danes bo z ljubljanskega letališča poletel proti Istanbulu, od koder bo v petek nadaljeval pot proti Kolumbiji. Od tam naprej pa bo šel peš proti Aljaski.  

Danes obeležujemo svetovni dan zdravja, ki letos poteka pod geslom »Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet«. Epidemija COVID-19 je še posebej razgalila številne neenakosti v zdravju, ki smo jim priča tako v lokalnih okoljih kakor med številnimi državami po svetu. Zato je treba za vsakega posameznika doseči najvišje možne zdravstvene standarde, pravi zdravnica Jana Govc Eržen.

Še včeraj in za velikonočno nedeljo smo lahko uživali in se sproščali v lepem sončnem vremenu, čeprav tudi nekoliko hladnem in precej vetrovnem. Danes pa smo se tudi v naših krajih prebudili v hladnem in deževnem vremenu, ki je kmalu prešlo v obilno sneženje. Nad aprilskim snegom ni nihče več prav navdušen, saj smo na začetku pomladi občutili že tudi precej visoke temperature, krepko nad dvajset.

V začetku leta se je začela gradnja težko pričakovanega prizidka k OŠ Hudinja, ki bo rešil dolgoletno prostorsko stisko. Naložba bo skupaj z ureditvijo okolice stala nekaj manj kot 1,7 milijona evrov, končana pa bo predvidoma do konca leta.

Nedavni tragični dogodek v Mengšu, ko je pes napadel deklico in jo tako poškodoval, da je na mestu umrla, je sprožil različna vprašanja, odzive in razprave ter tudi zbiranje podpisov proti usmrtitvi psa in zahteve za prepoved tako imenovanih nevarnih pasem. »Lastnik je vselej odgovoren za svojega psa in narediti mora vse, da ne pride do neljubih, kaj šele tako tragičnih dogodkov,« meni Miran Marš, poznavalec in vzreditelj rotvajlerjev, sicer mednarodni kinološki sodnik z več kot 30-letnimi izkušnjami in predsednik komisije za šolanje pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS). Podrobnosti tragičnega dogodka sicer ne pozna, je bil pa ta povod za pogovor o tem, kaj bi morali vedeti lastniki psov in tudi vsi ostali, da bi bilo neljubih dogodkov pri stikih s psi čim manj.

Stroka je dolgo opozarjala na nujnost obnove Žičke kartuzije, ki od leta 2015 velja za spomenik državnega pomena. Kljub izjemnemu pomenu za širši evropski prostor je (pre)dolgo čakala na izdatnejša finančna sredstva za obnovo. A kot kaže, se ne zatika zgolj zaradi denarja. Vedno večja so namreč razhajanja stroke o tem, na kakšen način spomenik zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Največ polemik je zaradi nadkritja cerkve svetega Janeza Krstnika. Eni bi jo »pokrili« s klasično streho, drugi so naklonjeni sodobni izvedbi pomične strehe z razglediščem.  

  V času velike noči velikokrat posežemo po košari, kamor položimo velikonočne jedi ali morda kakšno darilce za najmlajše. Pletarstvu je vse življenj predana Zdenka Pulko, ki že več kot deset let svoje rokodelsko znanje ljudem razdaja na delavnicah v Muzeju na prostem v Rogatcu in v tamkajšnjem rokodelskem centru.»Moji prsti so že malo okorni in delo je res težko, a dokler bom zmogla, bom pletla,« pravi. Prepletanje vrbovih šib, iz katerih spleta različne košare ali oplete steklenice, je zanjo hrana za dušo. A delo je zahtevno, zaradi česar gospa na pragu sedemdesetih let še ni našla svojega obrtniškega naslednika.  

Ob vstopu v velikonočne praznike ponovno prihaja najtrše določilo, da so svete maše in obredi velikega tedna z udeležbo ljudstva do nadaljnjega odpovedani. Blagoslov velikonočnih jedil v cerkvah in kapelah ni dovoljen. Kot bi zaslišali strogi glas učitelja: »Ponovi vajo iz lanskega leta!«

Ponovno zaprtje kulturnih ustanov, ki je z zaustavitvijo javnega življenja do 11. aprila začelo veljati danes, je onemogočilo, da bi si lahko v teh prazničnih in predprazničnih dneh v razstavišču Knežji dvora ogledali zanimivo razstavo od Groba do groba. Pred kratkim so jo postavili v Pokrajinskem muzeju Celje, avtorja razstave pa sta kustosa muzeja, dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, tudi avtorja odmevne knjige Municipium Claudium Celeia. Na prizorišču bo tako razstavo mogoče obiskati kasneje (po lockdownu), si jo je pa mogoče v privlačni in dodelani izvedbi ogledati na spletni strani pokrajinskega muzeja.

  »Pred časom sem se selila. Takoj ko sem v novo stanovanje preselila rastline, sem začutila, da je prostor postal moj dom.« Tako pravi Tilyen Mucik, ki so ji čut do rastlin starši položili že v zibelko. Diplomirana fotografinja, ki izvira iz Velenja, je pred časom s prijateljico Tjašo Jarc ustanovila spletno trgovino sobnih rastlin Džungla Plants. Fotografsko znanje ji pri tem zelo pride prav, saj je med drugim zadolžena za to, da »eksotične« modele postavi pred fotografski objektiv in snuje vizualno podobo izdelkov, vključenih v ponudbo. Tako ji je nekako nenačrtovano v svojem življenju uspelo združiti tisto, kar jo najbolj osrečuje – fotografijo in rastline.  

Na Gimnaziji Celje - Center (GCC) so danes v okviru svojega rednega ciklusa korona webinarjev Koristnost nekoristnega pripravili izjemno zanimiv pogovor z Vlasto Jeseničnik, izvrstno dopisnico RTV Slovenija iz Moskve, ki je spregovorila o aktualnih razmerah v Rusiji in svojem dopisniškem delu.