Ni le zgradba, je hiša z dušo
Pred več kot 150 leti se je Konjičan Franz Lambrecht odločil v domačem kraju zgraditi ustanovo, namenjeno revnim, bolnim, slabotnim in tistim, ki niso imeli primernega domačega okolja. Njegova ideja se je uresničila leta 1871, ko je ustanova sprejela prvih 20 stanovalcev. Poimenovali so jo Lambrechtov dom. Do danes sta se z razvojem precej spremenili njegova zunanja podoba in organizacijska struktura. Lambrechtov dom je sicer še vedno najstarejši dom na Slovenskem, a kljub temu po kakovosti dela in načinu delovanja sodi v sam vrh tovrstnih ustanov.
»Upam, da je naš ustanovitelj Franz Lambrecht tam nekje v večnosti ponosen na naše delo. Verjetno ni razmišljal ali se sploh ni zavedal, da je s postavitvijo ›hiše za obubožane‹ začel graditi temelje in plesti mrežo oskrbe za ranljivejše, starejše in šibkejše,« je ob častitljivem jubileju povedala direktorica doma Irena Vozlič Stjepčević.
Dom je bil prenovljen leta 2009 in je umeščen na rob mesta, ob vznožje Konjiške gore. V bližini stoji cerkev, katere zavetnik je sv. Jurij, po legendi znan kot pogumen mladenič, ki je premagal hudobnega zmaja. Zunanjost doma je pisana in mavričnih barv ter se prepleta z otroško živahnostjo, ki prihaja iz sosednje osnovne šole. Ravno tkanje vezi med radoživimi otroki in izkušnjami starejših v domu daje odličen pečat medgeneracijskemu povezovanju in druženju. Le nekaj metrov od Lambrechtovega doma je park, ob katerem so še dva konjiška vrtca ter varstveno-delovni center. Severni del stavbe Lambrechtovega doma ponuja pogled na vinorodni okoliš Škalc, kjer so vinogradi in najsodobnejša vinska klet v Evropi. »Našteto daje našemu domu življenje z dodano vrednostjo,« pravi direktorica.
Ne služba, poslanstvo
Irena Vozlič Stjepčević velja za direktorico z velikim srcem in ogromno posluha za ljudi. Tako za stanovalce kot zaposlene. Kot pravi, delo v Lambrechtovem domu ni le služba, ampak poslanstvo. »Če ga bomo znali prenesti na mlajše generacije, otroke, vnuke, se nam za prihodnost ne bo treba bati. Ob skrbi za starejše nikoli ne smemo pozabiti, da smo vsi na isti življenjski poti. Vsak posameznik, ki dela v zdravstvu ali sociali, se mora znati postaviti v vlogo tistega, ki ga neguje.«
Četudi so zadnje leto zaradi epidemije živeli in delovali pod še težjimi pogoji kot sicer, so se vsi v domu trudili ohraniti dostojanstvo vseh, ki tam delajo in živijo. »Niso bili lahki dnevi, ko je virus krožil znotraj hiše. Z njim smo se srečali iz oči v oči novembra 2020. Mnogo anomalij preteklih let je naplavilo na površje. Zagotovo je najbolj pereče pomanjkanje kadra zaradi zastarelih predpisov,« se danes z olajšanjem, da jim je uspelo, direktorica spominja najbolj zahtevnih dni epidemije. Državne predstavnike, ki imajo v rokah škarje in platno, že leta glasno opozarja, da so kadrovski normativi prenizki. »Struktura stanovalcev in zahtevna zdravstvena stanja so se preselila iz bolnišnic v domove, mi pa moramo še vedno delati s premalo medicinskimi sestrami, bolničarkami, kuharji.«
Ob tem izpostavi, da je zelo ponosna na sodelavce v vseh službah, ki so z dobro voljo in optimizmom čakali na »zdrave« dni. »Le skupaj smo zmogli preiti to preizkušnjo. Vsak posameznik lahko vpliva na izboljšave, ampak le skupina posameznikov res ustvari napredek.«
Irena Vozlič Stjepčević upa in verjame, da bodo odločevalci, ki imajo moč, spremenili slabe predpise. Kot pravi, bodo izvajalci, ki imajo izkušnje in znanje, pri tem z veseljem sodelovali in pomagali. Ponujeno pomoč bi bilo treba le sprejeti, zaključi sogovornica, ki je kljub težkim časom in nezavidljivim razmeram, ki vladajo na področju institucionalnega varstva starejših, optimistična. »Kljub vsemu jasno zremo v prihodnost, v kateri bo dostojno poskrbljeno za današnje starostnike in nekoč tudi za nas.«
»Vsak posameznik lahko vpliva na izboljšave, ampak le skupina posameznikov res ustvari napredek,« pravi Irena Vozlič Stjepčević.
|
V začetku tedna je zaposlene in stanovalce obiskal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj. Jubilej so obeležili z razrezom torte ter podpisom pogodbe za dozidavo k Lambrechtovemu domu. Minister pa je direktorici izročil tudi spominski znak Vlade RS za požrtvovalnost v boju proti Covid-19.
V sredo je dom obiskal še minister za pravosodje Marjan Dikaučič, ki si je skupaj s predstavniki Uprave za probacijo, ogledali dom ter se seznanili s pogoji izvrševanja dela v splošno korist.
|
Foto: Andraž Purg – GrupA, osebni arhiv
