Na Mestni občini Celje (MOC) so se v teh dneh odzvali na predlog zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja v Celjski kotlini, ki ga je v začetku junija v parlamentarno obravnavo vložila Janja Sluga in skupina poslancev. Kot so povedali na celjski občini so za predlog zakona žal izvedeli šele iz medijev. „Razočarani smo bili, da nam pri pripravi predloga zakona ni bila ponujena nikakršna, kaj šele aktivna vloga, kar je do nas in naših občanov izjemno podcenjujoče,“ so sporočili z občine.

S prvim koncertom Boštjan Gombač in zvoki gozda se je v okviru odprtja Poletja v Celju na odru pod Drevesno hišo včeraj začel tudi zdaj že tradicionalni ciklus koncertov Prisluhi v Mestnem gozdu. Na njih vrhunski glasbeni izvajalci nastopajo ob petju gozdnih ptic in šelestenju drevesnih krošenj. Danes bo že nov koncert, Eolove večernice, sicer pa se bodo koncerti vrstili vse do nedelje, 4. julija, vsi se začenjajo ob 18. uri.

Kadarkoli sem v minulih dneh hodil po Krekovem trgu in mimo razstave, ki jo je Edi Masnec, nekdanji sodelavec pri Novem tedniku, tam postavil v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje, sem opazil, da si jo z zanimanjem ogleduje kar nekaj ljudi. Tudi ko sva se z Edijem na prizorišču razstave pogovarjala za ta prispevek, je mnoge zamikalo, da so si ogledali na razstavi postavljene velike črno-bele fotografije. Šlo je za ljudi različnih generacij, mlajše in starejše. Očitno torej je, da je ob vizualno zelo privlačni razstavi težko ostati ravnodušen.

Po koncu včerajšnjega odprtju razstave Tri zvezde treh desetletij – Celje 1991, ki je namenjena obeleževanju 30-letnice samostojne in neodvisne Slovenije, smo se na Trgu celjskih knezov še posebej pogovarjali s predsednikom države Borutom Pahorjem in županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom. Vprašali smo ju kakšen je njun pogled na to, kako Slovenci, prebivalci naše države doživljajo praznik dneva državnosti in jubilej 30-letnice samostojne Slovenije?

Na štadionu Atletskega društva Kladivar je bila prireditev Slovenska bakla. Predstavljena je bila celjska olimpijska dediščina, obenem so na poseben način izkazali čast celjskim olimpijskim legendam.

Za razliko od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov so zadruge na Celjskem lani ustvarile več izgube kot dobička in leto zaključile z neto čisto izgubo, ki je znašala 39 tisoč evrov. Od 39 zadrug, kolikor jih je v regiji, je izgubo imelo 18 zadrug. Najvišjo so zabeležili v KZ Petrovče, z nekaj manj kot 28 tisoč evri minusa je lansko poslovno leto zaključila Kmetijska zadruga Celje.

  Danes se bo začelo programsko razgibano dvomesečno dogajanje v okviru Poletja v Celju 2021. Zvrstila se bo vrsta dogodkov, poseben čar tradicionalnemu dogodku pa bosta dala Poletna muzejska noč ter kulinarična dogodka Promenada okusov in Huda pokušnja.  

  Na jasi pred Domom starejših Šentjur so simbolično položili temeljni kamen za gradnjo Hiše Gustav. Z novogradnjo bo omenjeni dom lahko zagotovil možnost dnevnega in začasnega varstva za osebe, starejše od 65 let.  

Župani Šaleške doline in Zasavja bodo oblikovali svet županov premogovnih regij Saša in Zasavje, v svet pa bosta vključena tudi direktorja savinjsko-šaleške in zasavske razvojne agencije. Svet bo aktivno spremljal postopke v procesu pravičnega prehoda, saj bodo samo z enotnim nastopom in močno podporo države lahko zagotovili, da bo prehod iz premoga pravičen. (SŠol)

Na Trgu celjskih knezov je bilo opoldan odprtje razstave Tri zvezde treh desetletij – Celje 1991, ki je namenjena obeleževanju 30-letnice samostojne in neodvisne Slovenije. Razstava predstavlja razvoj dogodkov, ki so privedli do prelomnega obdobja pred tremi desetletji, pripravili pa so jo Mestna občina Celje, Muzej novejše zgodovine Celje in Gimnazija Celje – Center. Na slavnostnem odprtju pa je bil navzoč tudi predsednik države Borut Pahor, kar je dogodku dalo še posebno težo.

Ko si vsi iskreno želimo, da bi enkrat za vselej opravili z epidemijo, na dan prihajajo posledice, ki jih je zadnje leto pustilo v družbi in pri ljudeh. Zdravniki opozarjajo na porast resnih zdravstvenih stanj pri ljudeh, ki so preboleli covid-19. Nepredvidljiva bolezen pri nekaterih – ne glede na starost – pušča hude posledice pri zdravju. Med simptomi, ki so ali še bodo marsikomu zagrenili življenje, ker je prebolel covid-19, so tudi hujši nevrološki zapleti. Gre za težave, ki jih pusti covid-19 in ki lahko za več mesecev onesposobijo človeka. Zaskrbljujoče je, da zdravniki še ne vedo, ali bodo te težave čez nekaj mesecev izzvenele in kakšne bolezni se lahko iz postcovidnega sindroma razvijejo. (SIMONA ŠOLINIČ)

Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje to poletje pripravlja dve desetdnevni letovanji otrok in mladostnikov (v starosti od 5 do 15 let) ob morju. Prva izmena se bo na nepozabno morsko dogodivščino odpravila 14. julija, v slovenski zaliv Pacug, druga pa 12. avgusta, v Poreč. V obeh izmenah je še nekaj prostih mest. Starši pa poročajo o težavah pri pridobivanju zdravniških potrdil. Pri MZPM svetujejo kako jih najhitreje pridobiti.

Skupini manjših delničarjev ni uspelo spremeniti sestave nadzornega sveta, ki bo od letošnjega decembra naprej štiri leta nadziral delo uprave Uniorja. Njihove predloge so preglasovali Slovenski državni holding (SDH), ki je največji delničar zreškega podjetja, kapitalska družba in še nekaj malih delničarjev. Manjši delničarji, na čelu s Tomažem Subotičem in z Društvom Mali delničarji Slovenije, so želeli, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi. Ker s svojimi predlogi na skoraj štiri ure dolgi seji niso uspeli, so na sprejete sklepe napovedali izpodbojne tožbe. Med njimi sta tudi sklepa o imenovanju dveh nadzornikov, ki ju je šele na seji predlagal SDH.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade celjskega mestnega na včerajšnji seji mag. Tine Kosi, kot edine prijavljene kandidatke, ni izbrala za upravnika SLG Celje za nov mandat. Sedanja upravnica tudi ni prejela pozitivnega mnenja strokovnega sveta SLG Celje.

Policijska uprava Celje je bila včeraj obveščena, da je neznani voznik na travnati površini ulice Leona Dobrotinška, nasproti industrijske cone Bohor, nelegalno odložil okoli 20 kubičnih metrov odpadnega blata, ki verjetno izvira iz čistilnih naprav. Že v začetku maja je bilo od 400 do 500 kubičnih metrov blata odloženih v Vodulah v Krajevni skupnosti Dramlje, o čemer smo že podrobno poročali.

Popoldan je Muzej novejše zgodovine Celje pripravil spletno odprtje občasne razstave s pomenljivim naslovom Služimo narodu - Spomini slovenskih vojakov Jugoslovanske ljudske armade. Letošnje leto mineva v obeleževanju 30. obletnice samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz naših krajev in spominu na ta dogodka je tudi namenjena postavite te razstave. Avtorja razstave, ki si jo bo od jutri mogoče ogledati tudi v živo, sta Darja Jan (MNZC) in mag. Zvezdan Marković (Vojaški muzej Slovenske vojske)  

  V zadnjih dneh zaradi neprimerno odloženega blata o ekološki katastrofi poročajo iz Pivole v občini Hoče. Še približno enkrat večja količina, in sicer 400 do 500 kubičnih metrov blata iz čistilnih naprav, je nezakonito odložena v Vodulah v Krajevni skupnosti Dramlje v občini Šentjur. V začetku maja sta bila o tem obveščena Inšpektorat RS za okolje in prostor ter policija, ki izvajata inšpekcijski in kriminalistični postopek. Sanacija, ki je v pristojnosti države, se po več kot mesecu, odkar je bila podana prijava o odloženem blatu, še ni začela.  

  Dopoldne je OŠ Frana Roša Celje proslavila 40-letnico delovanja. Ustanovljena je bila kot edina celodnevna osnovna šola v celjski regiji. Danes jo obiskuje 450 otrok. Ob jubileju, ki so ga želeli proslaviti že lani, so v okolici šole odprli medovito učno pot in klopco prijateljstva s knjigobežnico.  

Zagotovo ne bi pretiravali, če bi jo poimenovali prva dama slovenskih citer. Cita Galič je bila ena prvih, ki ji je v Sloveniji uspelo tovrstno glasbilo popularizirati in prenesti med širše množice. Marsikdo namreč, ko zasliši njeno ime, najprej pomisli prav na citre. A to glasbilo še zdaleč ni edino, ki mu je Savinjčanka posvetila svojo glasbeno pot. Že od otroštva se navdušuje nad ljudsko glasbo. Njen čar ji je v vseh teh desetletjih ustvarjanja z različnimi glasbenimi sestavi uspelo ponesti na vse konce sveta.

Ob prazniku občine z županom Martinom Breclom Dobrna je zgodovinsko gledano močno povezana s turizmom, ki je tudi danes vodilo gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav je bilo zadnje leto prav za turistični sektor eno najzahtevnejših v zadnjem obdobju, župan Martin Brecl pravi, da po letu dni vse vendarle ni tako črno. Poln optimizma pričakuje prihajajoče poletje, v občini si, kot pravi, veliko obetajo tudi od nove finančne perspektive. Z veseljem pove, da ima občina pripravljenih ogromno projektov, ki bodo kakovost življenja občanov in oddih turistov dvignili na še višjo raven.