Duhovnik Urban Lesjak o veri, skušnjavah, bližini in osamljenosti Mlad duhovnik Urban Lesjak rad podira splošne predstave o duhovniškem poklicu in o tem, kakšen naj bi bil duhovnik in kaj vse sme početi. Že od otroštva je povezan z versko vzgojo, a četudi je bil dejaven skavt in animator, ni pomislil, da bo njegov poklic duhovnik. Leto je študiral ekonomijo, a je kmalu začutil, da to ne bo njegova pot. Klic duhovništva je bil tako močan, da je študij prekinil in stopil v bogoslovje. Služboval je v Celju, Krškem, Šoštanju, zdaj je drugo leto župnik v Vitanju.  

Kot smo že poročali, je bilo v dneh po rušilnem potresu na Hrvaškem tudi v naši regiji organiziranih več solidarnostnih akcij. Eno je uspešno sklical in izpeljal tudi naš zunanji sodelavec Mitja Knez. Velik nogometni navdušenec in navijač Hajduka je s pomočjo prijateljev, ljudi odprtega srca in slovenskih podjetij zbrane dobrine osebno dostavil prizadetim ljudem v vasi Glina. V vas, kjer je bilo že pred potresom veliko revščine in nedokončanih stanovanjskih stavb, pomoč prihaja veliko prepozno, predvsem pa je je premalo, opozarja Knez in obljublja, da se bo še naprej trudil pomagati.    

Učenci, dijaki in študenti se v teh dneh še vedno šolajo na daljavo. To pomeni, da so šole – razen tistih s prilagojenim programom – zaprte že od konca lanskega oktobra in da tudi za prihodnje dni ni zagotovila, da se bodo lahko otroci kmalu vrnili vanje. Vlada sicer razmišlja o odpiranju šol v regijah z boljšo epidemiološko sliko, kar je doslej ves čas zavračala kot neustavno rešitev. Številni starši, učitelji in strokovnjaki opozarjajo, da je škoda, ki jo povzroča zaprtje šol, že zdaj mnogo večja, kot je škoda, ki jo povzroča epidemija.

Predsednik države Borut Pahor je danes v spremstvu poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana obiskal Celje in se seznanil z aktualnimi razmerami v času epidemije v naši regiji in v celjski občini. Borut Pahor se je na skupnem srečanju sestal s poveljnikom CZ Zahodnoštajersko pokrajino Janezom Melanškom, županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom in vodjem občinskega štaba CZ MOC Teodorjem Goznikarjem.

V tovarni na območju velenjskega Gorenja so prejšnji teden začeli postopno zaganjati proizvodnjo televizorjev. Ta je zdaj že vzpostavljena na treh linijah, uradni začetek rednega obratovanja je predviden za 18. januarja. Naložba v tovarno je vredna sedem milijonov evrov, do konca januarja bo po napovedih v njej delalo 520 delavcev. Ob tem iz Gorenja sporočajo, da še vedno zaposlujejo tudi v tovarnah gospodinjskih aparatov.  

V Velenju bi lahko že konec letošnjega leta zaživel industrijsko-tehnološki inkubator. Ta naj bi zagonskim podjetjem zagotavljal proizvodne prostore, kar bi spodbudilo naložbeni cikel in 50 novih delovnih mest letno. Skupna vrednost vseh predvidenih stroškov znaša 8,5 milijona evrov.  

  Šolski center Rogaška Slatina, ki je pred 74 leti nastal, da bi mlade izobraževal za steklarske poklice, letos obeležuje 20-letnico, odkar izobražuje tudi v programu splošne gimnazije. Doslej je center izobrazil več kot 700 gimnazijcev, njihova prisotnost v kraju je po besedah ravnateljice centra mag. Dubravke Berc Prah zelo pomembna za napredek območja, ki je sicer manj razvito kot ostali deli Savinjske regije. »Če mladi v štirih letih srednje šole ostajajo v Rogaški Slatini, sodelujejo pri kulturnem in športnem razvoju, prispevajo k utripu skupnosti, tukaj spletejo svojo socialno mrežo. Čeprav se nato odpravijo študirat, se nato mnogi vrnejo kot zdravniki, zobozdravniki, direktorji podjetij.«  

Včeraj prejeti odmerki cepiva v ZD Celje so skladno z nacionalno strategijo cepljenja namenjeni splošni populaciji, in sicer starejšim od 80 let, ter izjemoma - po strokovni zdravniški oceni - tudi mlajšim od 80 let, če gre za bolnike s hudimi kroničnimi obolenji. Starejše so cepili že včeraj, danes pa s tem nadaljujejo. (SŠol)

Most čez Savinjo v Marija Gradcu pri Laškem je končan. S svojimi 123 metri se ponaša z zavidljivo dolžino in bo pripomogel k večji varnosti in možnostim razvoja med posameznimi območji.

Decembrsko Pravljično Celje 2020 je bilo zaradi znanih okoliščin precej drugačno od minulih let. Na Zavodu Celeia Celje (ZCC), ki je nosilec projekta, zaradi slabe epidemiološke slike in vladnih ukrepov tako z drugimi soorganizatorji in partnerji niso mogli pripraviti dogodkov na prostem, božično-novoletnega sejma ali Pravljične dežele za otroke. Praznični čas so zato prebivalcem in obiskovalcem knežjega mesta poskušali približati s serijo videoposnetkov, ki so jih objavljali na družbenih omrežjih, spletnih straneh ter televiziji. Kot ugotavljajo na ZCC, je bil na odziv na virtualno ponudbo Pravljičnega Celja zelo dober.

Za Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) bo leto 2021 programsko zelo bogato in predvsem v znamenju obeleževanja 30-letnice samostojne Slovenije, za kar bodo v muzeju pripravili več razstav. Tudi otroški muzej Hermana Lisjaka pripravlja zanimiv in velik razstavni projekt, nadaljevala se bo obnova Fotohiše Pelikan.

Sredi decembra je po progi med Kamnikom in Ljubljano zapeljal prvi od petih novih dizelmotornih vlakov švicarskega proizvajalca Stadler. Ti vlaki so del obsežne posodobitve vlakovnih garnitur Slovenskih železnic. Novi vlaki že vozijo tudi na obnovljeni kočevski ter na dolenjski progi. Kdaj bodo začeli voziti po progi Zidani Most–Celje, ki je v minulih letih doživela obsežno prenovo?

Slovenski policisti, združeni v Policijski sindikat Slovenije, danes začenjajo s stavko. Policisti trdijo, da vlada krši stavkovni sporazum iz leta 2018, ki se nanaša na analizo vrednotenja delovnih mest za uniformirane poklice, po katerem bi morali vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo. Poleg tega zahtevajo rešitev problema napredovanja policistov in spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji. S slednjim bi omogočili kolektivno urejanje pravic uslužbencev. Pogrešajo pa tudi socialni dialog z vlado in pristojnimi.

  Kot smo že večkrat poudarili, je turizem tista gospodarska panoga, ki je ob epidemiji koronavirusa utrpela najhujše posledice. Ker so ključni del te panoge tudi zdravilišča, je torej jasno, da delijo usodo slabih časov. O trenutnem stanju, v katerem so se znašla zdravilišča, o pomoči države in možnostih za okrevanje smo se pogovarjali z Iztokom Altbauerjem, direktorjem Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ).  

  Mladega kmeta iz Gneča v Ljubiji pri Mozirju ste bralci Novega tednika prvič srečali, ko smo ga obiskali na njegovi njivi, polni več sto različnih sort paradižnika. Na naših vrtnarskih straneh je pogosto delil nasvete, spodbujal k menjavi semen in ohranitvi avtohtonih slovenskih sort. Zadnji dve leti je Jernej Mazej pustil pomemben pečat tudi kot tisti, ki je po vremenskih ujmah na različnih koncih naše države prvi ponudil pomoč in jo pomagal zbrati, da so lahko ljudje ponovno posadili sadike, posejali semena ali s pripravki okrepili poškodovane rastline. Kdo je torej mož, ki ne seje zgolj semen, marveč tudi upanje in skuša ljudi na vsakem koraku povezovati?  

  Leto 2020 je bilo, tako kot za celotno turistično industrijo, zelo težko tudi za laško Thermano. Vodstvo družbe ocenjuje, da bodo zaradi omejitev in zapiranja dejavnosti na podlagi protikoronskih odlokov in zakonov njeni lanski prihodki za 30 odstotkov nižji od predlanskih, ki so znašali 22,8 milijona evrov in so bili najvišji v zadnjih petih letih. Je pa Thermani ob koncu preteklega leta uspelo narediti pomemben korak naprej v njenem poslovanju. Dolg iz prisilne poravnave je poplačala z najetjem ugodnejših in dolgoročnejših posojil.  

  Okrajno sodišče v Šentjurju je odločilo, da mora Mitja Križaj, ki ga je v začetku oktobra takratni nadzorni svet imenoval za direktorja Meje, nadzorni svet novih lastnikov pa ga je 1. novembra odstavil zaradi krivdnih razlogov, takoj omogočiti ponovni vstop v prostore podjetja, ki jih je zasedel zadnji dan pred božičem. Ptujsko podjetje Altius, ki je Mejo kupilo lani poleti na dražbi, a mu največja upnica šentjurskega podjetja, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ves čas onemogoča uveljavitev tega lastništva, je zoper nekatere predstavnike DUTB in njihove sodelavce pred dnevi vložilo kazensko ovadbo.  

Na glavni celjski avtobusni postaji je ob 12.31 prišlo do eksplozije. Kot je povedala tiskovna predstavnica celjske policije Milena Trbulin, so poškodovane tri osebe. Dve so prepeljali v celjsko bolnišnico. 

Lani spomladi je zaživela nova spletna stran Novega tednika, na kateri objavljamo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano izdajo do četrtka razširimo in nadgradimo. Pet najbolj branih prispevkov preteklega leta priča, da še vedno ostaja največ zanimanja za prispevke s področja kronike. Nadpovprečno veliko klikov smo zabeležili tudi pri novicah o koronavirusu. A kot kaže, so kar nekaj spletnega odziva vzbudile tudi lahkotnejše vsebine.

  Pristnejšo družinsko idilo bi si težko predstavljali. Na približno 700 metrih nadmorske višine smo sedeli na terasi hiše na Lipi pri Frankolovem. Pogled je segal do gozdov in okoliških hribov. Trije otroci so se naokrog podili na kolesih in poganjalčku. Ko je najmlajša deklica po tolažbo pritekla v mamino naročje, je tam zaspala, medtem ko sta starša pripovedovala zgodbo o tem, da se lahko tudi v težkih časih zgodi kaj dobrega. Urška P. Iršič je bila ob razglasitvi epidemije koronavirusa prisiljena zapreti svojo plesno šolo in je čez noč ostala brez dela. Ko je po začetnem šoku svoje misli spravila v red, je dobila idejo o izdelavi lesenih igrač. Z možem Janijem sta zasnovala blagovno znamko Skrivnosti iz gozda in prihranke vložila v zagon nove dejavnosti. Po le nekaj mesecih ugotavljata, da so ljudje pripravljeni podpreti družinsko podjetje, katerega načela so enostavno, naravno in trajno.