Mlajšim generacijam se druga svetovna vojna in dogodki, povezani z njo, zdijo nekaj nepredstavljivega, nekaj zelo oddaljenega. A v pogovoru z Ivanom Grobelnikom Ivom lahko hitro spoznamo, da to ni le bolj ali manj oddaljena preteklost, temveč da je to bil čas, ki so mu bili priča ali so ga celo pomembno soustvarjali naši dedki in babice. Grobelnik je namreč še edini živeči osvoboditelj zapornikov iz Starega piskra. Kljub častitljivi starosti – lani oktobra je dopolnil sto let – se počuti izvrstno in tako tudi izgleda. Kot se rad pošali, ob rojstvu ni bil zavit v plenice, temveč v srečo.

Ob ponovnem odprtju muzejev, po končanem »lockdownu«, je v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled gostujoča razstava Fotoaparat in vojna: fotografije druge svetovne vojne iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V MNZC so razstavo obogatili s fotografijami mojstra Josipa Pelikana o vojni vihri v v tistem času v Celju.

48-letni Agron Šalja je novi trener nogometašev Celja. Vodil jih bo do konca letošnjega pokalnega tekmovanja (prvič jutri proti Radomljam) in v zadnjih šestih krogih 1. SNL, nato pa še v naslednji sezoni. Tako je zaenkrat zapisano v pogodbi.

S sobotno sprostitvijo ukrepov je zaživelo tudi prizorišče pri fontani piva v središču Žalca. Tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem je za letošnjo, šesto sezono pripravil nekaj novosti, med drugim želi s pomočjo fontane pri turistih prebuditi zanimanje za preostale turistične zanimivosti in ponudnike v Spodnji Savinjski dolini. Da bo izbira za turiste lažje, je na ploščadi upodobljen velik zemljevid z najpomembnejšimi turističnimi točkami. Foto: TT

Včeraj, okoli 19. 40 ure, se je na cesti Ljubno ob Savinji, v smeri proti Rosuljski cesti zgodila tragična prometna nesreča.

Tretjič zapovrstjo in skupno že petnajstič so košarkarice Cinkarne Celje osvojile naslov slovenskih pokalnih prvakinj. V finalu so v Celju premagale igralke kranjskega Triglava s 83:49.

Informacijska točka Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra, je skupaj z Mestno občino Celje ta konec tedna že 16. leto zapovrstjo prpravila Festival prostovoljstva. Tako kot lani je tudi letos zaradi aktualnih epidemioloških razmer in ukrepov bil izveden na spletu. Med prispelimi prijavami je strokovna komisija na podlagi števila opravljenih ur, vsebinske opredelitve prostovoljskih aktivnosti ter dodatnih referenc, izbrala 9 Naj prostovoljcev v petih starostnih kategorijah.  

Po zadnjih vladnih odločitvah, ko se je občutno izboljšala epidemiološka slika, so tudi gostinci v savinjski regiji v skladu z oranžnim načrtom sproščanja lahko po skoraj osmih mesecih odprli vrtove in terase svojih restavracij in kavarn. Današnji lep sončen dan je bil kot naročen za odprtje, kar se je pokazalo tudi v središču Celja, kjer je bilo sobotno dopoldne nadvse živahno. Utrip smo zabeležili v objektivu našega fotoreporterja.  

Občina Tabor svoj praznik obeležuje 24. aprila v spomin na niz velikih kmečkih uporov v 17. stoletju, ki so se začeli na tamkajšnjem plemiškem posestvu Ojstrica. Taborčani bodo že drugo leto zapored zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ostali brez pestrega dogajanja, ki je bilo značilno za njihov praznik. Šentjurskega sejma, niza družabno-kulturnih prireditev, ki vrhunec dosežejo z veliko vrtno veselico pod šotorom, namreč tudi letos ne bo.

Kakšen je bil znamenit pohorski pesnik Jurij Vodovnik v očeh slikarjev? Zreški Atelje MS ob 230-letnici Vodovnikovega rojstva razstavlja nekaj njegovih upodobitev. S tem se je pridružil vrsti letošnjih dejavnosti, ki bodo dodatno osvetlile delovanje pohorskega pesnika, tkalca in prijatelja ljudi. Da bi si lahko razstavo Vodovnikovih podob varno ogledalo čim več ljudi, je prva občasna razstava v novoodprti zreški slikarski galeriji postavljena kar v izložbi. Na ogled bo do 20. maja.  

  Lemberg, kraj v občini Šmarje pri Jelšah, se v zadnjem času omenja predvsem v povezavi z motokrosom, saj tamkajšnjo progo po novem upravlja motokrosist Tim Gajser. Umetnostna zgodovinarka dr. Marja Lorenčak Kiker pa opozarja, da ne bi smeli pozabiti na srednjeveško zgodovino tega majhnega kraja. Trg v ozki dolinici je namreč v tistem zgodovinskem obdobju, zahvaljujoč cesarskim pravicam, sejmom in sodstvu, živel kot v pravljici. Do 21. stoletja se je popolnoma ohranila njegova srednjeveška urbanistična zasnova s sejemskim prostorom. »Ljudje se žal ne zavedajo, da katedrale in gradovi niso edini pomniki preteklosti, ki so vredni zaščite. Tudi srednjeveška trška zasnova je naša dediščina, tamkajšnji zgodovinski prostor je ohranjen že več kot tisoč let. Povsem enak je kot v časih, ko so tam mimo jahali Celjski grofje. Zato ga je treba obvarovati.«  

Včeraj je potekel rok za prenos prijave za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto. To je storilo 1.665 kandidatov.

Po dopisni seji je vlada sinoči objavila odlok, da lahko pod določenimi pogoji v gledališčih in kinematografih znova uprizarjajo predstave oziroma predvajajo filme za obiskovalce. V Gledališču Celje in Mestnem kinu Metropol ocenjujejo, da sproščanje dober signal, a pod temi pogoji takoj še ne bodo začeli s predstavami.

V Splošni bolnišnici Celje so prejeli pismo z grožnjami ženi premierja Janeza Janše Urški Bačovnik. Kot je znano, je Bačovnikova zaposlena v celjski bolnišnici.

Nova Knjiga z namenom: Levček Aleksander na eskimskem taboru Že dve desetletji mlada dekleta, združena pod mavričnim dežnikom Leo kluba Mavrica Celje, bogatijo življenje ljudi v širši regiji. V tem času so pripravila številne dobrodelne projekte, katerih cilj in vizija ostajata ves čas enaka – pomoč socialno šibkejšim družinam in posameznikom, ranljivim skupinam in mladim talentom, da se lažje prebijejo skozi labirint življenja. Mavrice, kot se same imenujejo, pri svojem delu ostajajo zveste načelom lionizma, a kljub temu stopajo v korak s časom in s svojim delovanjem nemalokrat prestopijo okvirje klasičnega dobrodelnega delovanja. Da nas poleg materialne vedno bolj ogroža tudi duševna revščina, je razgalila prav zdravstvena kriza, v kateri smo ujeti že več kot leto. In to je področje, ki mu dekleta že nekaj časa namenjajo posebno pozornost.  

Druga polovica aprila je v Mozirju v znamenju občinskega praznika. Za Mozirjane je jurjevo, ko so nekoč sklepali najpomembnejše posle in ženitvene pogodbe, že od nekdaj pomemben dan, zato ni nenavadno, da so že pred leti občinski praznik s septembra ponovno vrnili na 24. april.

Življenjska doba oblačil se je v zadnjih letih močno skrajšala. Kako dolg je njihov čas trajanja, nam nalagajo modne smernice. Oblačila hitro zastarajo, ne samo fizično, temveč tudi estetsko. V Sloveniji je leta 2019 v povprečju vsak prebivalec zavrgel 12,3 kilograma oblačil. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kilogramov na prebivalca, čeprav upošteva tudi druge ločeno zbrane tekstilne odpadke. Okoljske organizacije si prizadevajo, da bi bila življenjska doba oblačila čim daljša. S tem namenom danes, 23. aprila, pripravljajo Dan v rabljenih oblačilih.

Z natečajem mala Veronika, ki so ga v sklopu projekta Veronikina nagrada organizirali v Hiši kulture Celje, so povabili k sodelovanju dijake vseh srednjih šol in predstavili njihov pesniški izraz širom Slovenije. Na natečaj je prispelo 29 pesmi, letos prvič tudi iz tujine, iz Evropske šole Luksemburg II. Zmagovalka male Veronike 2021 je pesem Nine Bohnec: Med najinimi dotiki.

Dan upora proti okupatorju ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni, s čimer je slovenski narod postavil temelje za lastno državo. Celjski župan Bojan Šrot je danes ob spomeniku Vojna in mir v Parku svobode skupaj s častnim meščanom Ivanom Grobelnikom – Ivotom, predstavniki veteranskih organizacij ter podžupanjo Bredo Arnšek in podžupanom Vladimirom Ljubekom položil venec in se poklonil spominu na vse, ki so se borili za svobodo.  

Vsi pedopsihiatrični oddelki v državi so polni. Med najpogostejšimi razlogi za obravnavo otrok in mladostnikov so anksioznost, depresivnost, samomorilne misli in motnje hranjenja. Je epidemija ustvarila duševne motnje ali jih je samo razgalila? Tudi na tem področju zdravstva so klofuto sistema dobili najranljivejši: mladi, ki doma nimajo urejenega podpornega okolja, mladi, ki so že žrtve nasilja, mladi s posebnimi potrebami in mladi, ki so bolj nagnjeni k duševnim motnjam. Povprečna starost hospitaliziranih otrok z duševnimi motnjami je 15 let, a so v obravnavah tudi mlajši od 10 let. Med drugim smo preverili, kako je s povečanim številom mladih v duševni stiski na Celjskem. (SIMONA ŠOLINIČ)