Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

Direktor Splošne bolnišnice (SB) Celje Dragan Kovačić in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab sta danes podpisala pogodbo o ustanovitvi dislocirane enote Kampus Celje. Njeno mesto bo v celjski bolnišnici, služila pa bo izvedbi magistrskega študija programov medicina in dentalna medicina ter izvedbi znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela, ki bo obsegalo predavanja, vaje, seminarje in pouk v kliničnem okolju ob prisotnosti pacientov ter pod nadzorom osebe z ustreznim pedagoškim nazivom, so sporočili iz SB Celje. 

V enem letu, odkar se je občina Rogaška Slatina pridružila projektu Prostofer, so prostovoljni vozniki izvedli 232 prevozov, kar je povprečno 4,5 prevoza na teden. 90 odstotkov voženj je bilo namenjenih prevozu do zdravstvenih ustanov. Prostovoljni vozniki so v prvem letu prevoz omogočili 72 uporabnikom. V občini ocenjujejo, da je projekt uspešen.  

Mestna občina Celje, družba Simbio in Energetika Celje že drugo leto zapored izvajajo projekt Od odpadkov do energije, ki je zasnovan z namenom spodbujanja odgovornega ravnanja s komunalnimi odpadki med mladimi v celjski občini. V projektu sodelujejo osmošolci z vseh desetih celjskih osnovnih šol, to je okoli 450 otrok na leto skupaj s spremljevalci. (SŠol, foto: MOC)

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

  Kozjanski park je v opuščenem peskokopu v Župjeku na Bizeljskem obnovil peščeno steno, v kateri gnezdi ena najbolj pisanih ptic pri nas – čebelar.  

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

Po večmesečnih zapletih z razpisi za izbiro izvajalce del za prenovo cestišča in objektov na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naposled uspešno zaključila postopek javnega naročanja. Avtocestni odsek bo prenavljal konzorcij domačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vrednost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Dela so se začela te dni, zaključila pa naj bi se sredi leta 2026. In kdaj bo promet ne tem štajerskem avtocestnem odseku najbolj moten?

Od 18. novembra do 2. decembra bo zaradi del, investitorica je Direkcija RS za infrastrukturo, popolna zapora prometa na odseku Partizanske ceste v Liscah, in sicer od naselja Lisce do konca travnate površine pri kmetiji Lun v smeri Kasaz. Od mesta popolne zapore bo obvoz mogoč samo v smeri Žalca po lokalni cesti Brnica-Kasaze. Gre namreč za gradnjo novega kolesarskega mostu čez Savinjo, ki je del kolesarske povezave Celje-Žalec. (SŠol, foto: MOC)

Zdravstveni dom Šentjur se podobno kot drugi zdravstveni domovi po državi sooča s kadrovsko stisko in z vedno težjo organizacijo dela. »Zdravniki opravljajo številne nadure, da lahko zagotavljajo 24-urno dežurstvo vse dni v letu. Zato so odpovedane redne ambulante, kar bolnikom otežuje dostop do izbranega osebnega zdravnika, povzroča preobremenjenost zdravnikov in tako slabimo primarno raven zdravstvene oskrbe,« je pojasnila direktorica omenjene zdravstvene ustanove Melita Tasić Ilić. Zaradi vseh naštetih težav v ZD Šentjur razmišljajo o začasni reorganizaciji nočnih dežurstev.  

Bližnji in daljni sosedi Janka Vraniča poznajo po domačem imenu »Rjavc«. Čeprav je že od nekdaj močno navezan na svojo družino in domačijo, je v zadnjih letih začel izpolnjevati otroške želje, ki niso povezane z domom. Nasprotno. Že od nekdaj je želel odkrivati svet. Ker mu je zaradi dela na kmetiji za to pogosto zmanjkalo časa, to počne zdaj. A ne z letalom, avtomobilom ali vlakom. Na večkilometrske poti se najraje odpravi kar s kolesom. Pred dvema letoma je prevozil pot od izvira Donave do njenega izliva v Črno morje. Lani se je od doma v Prekopi odpravil do najsevernejše točke v Evropi. Letos je kolesaril od severa Škotske do juga Anglije in se avgusta po 40 dneh vrnil domov. Skromen 72-letnik, ki mu ne zmanjka besed in zanimivih zgodb, poudarja, da je življenje treba zajemati s polno žlico. 

Uršula Marot iz Laškega recepta za dolgo življenje nima. Očitno jo je utrdilo življenje samo, saj ji z ničemer ni prizanašalo. Še vedno čila in polna energije jesen življenja preživlja v domu starejših v Laškem, kjer je zadovoljna, saj ji, kot pravi, nič ne manjka. Ob nedavnem stotem rojstnem dnevu so ji v domu pripravili posebno slovesnost, čestitat so ji prišli tudi predstavniki društev in lokalne skupnosti z županom Markom Šantejem na čelu.

Umrl je lastnik in generalni direktor družbe Mik Celje Franci Pliberšek, ki je bil tudi eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Septembra lani je podjetje, ki po podatkih z njihove spletne strani zaposluje 200 rednih in 120 zunanjih sodelavcev, v Vojniku odprlo center za inovacije Inštitut dr. Petra Novaka. (STA, foto: Andraž Purg )  

Najbrž je Občina Šmartno ob Paki edina, ki praznuje na martinovo. Čeprav v lokalnih skupnostih ob občinskem prazniku pogosto predajajo namenu nove pridobitve, v Šmarnem ob Paki otvoritvenih trakov letos ne bodo rezali. Kot je pojasnil župan Janko Kopušar, so upali, da bo slovesno ob odprtju novozgrajenega postajališča in podhoda pod železniško progo. Vendar to ne bo mogoče, ker se dela še niso končala. Po zadnjih napovedih ministrstva za infrastrukturo naj bi se do konca letošnjega leta.

V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.

  Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.  

Minuli konec tedna so na Dobrovljah uradno odprli in blagoslovili prenovljen planinski dom, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Občina Braslovče ga je v tem času temeljito obnovila. Novo zgodbo je v prenovljenih prostorih začela pisati nekdanja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. »Želim si, da bi dom na Dobrovljah spet postal prava planinsko-kolesarska turistična destinacija,« je po uradnem odprtju poudarila Vetrihova. Njenim željam se je pridružil tudi braslovški župan Tomaž Žohar, ki je poudaril, da je bila obnova dotrajanega doma z vidika pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov.

Novembra bodo v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih v Celju predstavitve participativnega proračuna. Spomnimo, da so celjski svetniki konec septembra sprejeli pravilnik o postopku njegove izvedbe. Občanom omogoča, da neposredno odločajo o porabi dela proračunskih sredstev. Leta 2026 bo za tak proračun v Celju namenjenih 250 tisoč evrov, denar bo razdeljen med osem območij. Vsakemu območju bo dodeljenih 30 tisoč evrov. O porabi tega denarja bodo neposredno odločali občani. (SŠol, foto: Pixabay)

V Premogovniku Velenje imajo vzpostavljen varnostno-tehnološki informacijski sistem Vtis, ki neprekinjeno, 24 ur dnevno, spremlja razmere v jami. Prav tako imajo načrt obrambe in reševanja, v katerem so navedene vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa globoko pod zemljo ter navedeni vsi preventivni in kurativni ukrepi. Jamska reševalna četa Pod okriljem jamske reševalne službe deluje jamska reševalna četa. V njej so najbolj usposobljenih sodelavci kolektiva, ki so tudi v najbolj zahtevnih razmerah pripravljeni pomagati ter reševati ljudi ter premoženje. Člani imajo ustrezna znanja za posredovanje v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči. Zato so vključeni tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. »V našem premogovniku imamo na vseh deloviščih in v vseh izstopnih progah nameščene dihalnike, ki rudarjem zagotavljajo vir svežega zraka, vsi imajo za pasom samoreševalni aparat, ki ga uporabijo, če je potrebno, zaposlene prav tako redno usposabljamo in ozaveščamo, kaj lahko za varnost storijo sami,« je pred začetkom reševalne vaje povedal generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. V obsežni in zelo zahtevni vaji reševanja so sodelovali Jamska reševalna služba Premogovnika Velenje, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Petrol Geo, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje, Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, Strabag, celjska izpostava Republiške uprave za zaščito in reševanje, Regijski center za obveščanje, Civilna zaščita zahodnoštajerske regije, Inšpektorat za naravne vire in prostor, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo ter osebje velenjskega zdravstvenega doma. Fotoreportažo si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 7. november 2024!

Policisti Postaje prometne policije Celje so danes v dopoldanskem času izvajali meritve hitrosti v naselju Pristava, na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Na delu, kjer je hitrost s omejena na 50 km/h, je voznik začetnik, državljan Bosne in Hercegovine, vozil s hitrostjo 112 km/h.