Po vsej Sloveniji je v zadnjih letih naraslo število goljufij starejših občanov. Neznanci se jim predstavljajo pod pretvezo, da so predstavniki uradnih ustanov.

Natanko pred letom je celjska občina lastnike psov razveselila z novico, da bo v Celju prvi pasji park v Dečkovem naselju. Toda pasjega parka zdaj tam ne bo.

»V lokalnih skupnostih se pogosto skrivajo dragocene zgodbe, ki čakajo, da jih oživimo. Ena takšnih je zapuščina krojaškega mojstra Franca Božička, ki je svojo obrt nadgradil z ustvarjalnostjo, natančnostjo in s spremljanjem razvoja krojaštva.«

»Znanje gradi že znane stvari, radovednost pa lahko ustvarja nove,« poudarja inženirka Brina Škoda, ki je odraščala v Novi vasi v Celju, medtem ko zadnja leta živi v okolici Ljubljane. Diplomantka računalništva in informatike, ki je delovne izkušnje nabirala tudi na Švedskem, vodi ekipo produktnih oblikovalcev v podjetje Loftware. Za sodelovanje v izboru Inženirke leta 2024 so jo spodbudili sodelavci. Z veseljem se je odzvala, saj ji je všeč zamisel projekta. »Organizatorji želijo z njim pokazati, kako raznolike in zanimive stvari počnemo inženirke in kako s svojim znanjem ter delom prispevamo k napredku družbe, da bi se mlada dekleta bolj množično odločala za inženirske poklice,« pravi. Zato jih poziva, naj sledijo svoji radovednosti in zaupajo vase.

Zlomljeni in ponekod razmetani spomeniki, luknje v grobnicah, neprimerni napisi na spomenikih in zidovih so zadnja desetletja klavrna  podoba pokopališča na Golovcu. Omenjeno pokopališče, ki je razglašeno celo za spomenik lokalnega pomena, so vandali že v 90. letih in kasneje zmaličili. Videz pokopališča, kjer so pokopani vidnejši Slovenci, je za Celje prava sramota. Njegova žalostna podoba vsa minula desetletja kaže zrcalo spoštovanja ljudi in odgovornih do vseh, ki so na pokopališču pokopani. Kdaj bo pokopališče vendarle dobilo podobo, kot si jo tam pokopani in tudi njihovi svojci zaslužijo? (Simona Šolinič, foto: Andraž Purg) 

Zadružna trgovina Blagovnica konjiške kmetijsko-gozdarske zadruge ima prenovljeno in razširjeno podobo.

Mestna občina Celje je v sodelovanju s Športno zvezo Celje tudi v letošnjih zimskih počitnicah otrokom in mladostnikom omogočila brezplačne športne aktivnosti. Programi so bili tudi tokrat zelo dobro sprejeti, saj se je športnih dejavnosti skupno udeležilo skoraj 2000 mladih! (SŠol, foto: MOC)

  Občinski svetniki Občine Rogaška Slatina so novembra lani sprejeli proračun, ki za letos predvideva 17 milijonov evrov prihodkov. 56 odstotkov proračuna oz. 9,5 milijona evrov je predvidenih za tekoče odhodke, 44 odstotkov oz. 7,5 milijona evrov za naložbene odhodke in transferje. Občina je za osem projektov pridobila tri milijone evrov dodatnega sofinanciranja iz različnih državnih ali evropskih virov. S pomočjo sofinanciranja želi med drugim v Kostrivnici urediti pumptrack, v naselju Žibernik predvideva pasji park, v bližini Bobrovega centra načrtuje park Nimno.  

Novi glavni direktor podjetja Štore Steel je dr. Matevž Fazarinc. Kot je za naš časopis povedal novoizvoljeni predsednik skupščine Štore Steel dr. Tomaž Subotič, so Fazarinca družbeniki podjetja med petimi kandidati soglasno potrdili. Dr. Matevž Fazarinc bo od dosedanjega glavnega direktorja Ivana (Janija) Jurkoška vodenje jeklarne prevzel 1. aprila 2025.

Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline (SSD), ki ga sestavljajo občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, je objavilo razpis za podelitev nagrad in priznanj Inovator leta SSD 2024 v kategorijah patenti, izboljšave izdelkov in izboljšave tehnoloških postopkov. Razvojna agencija Savinja sprejema prijave na razpis do 14. aprila.

Sistem izposoje koles Kolesce v laški občini deluje že vse od leta 2018. V tem času je doživel velik odziv in postal pomemben del trajnostne mobilnosti, pravijo v Občini Laško, kjer so zadovoljni, da se število uporabnikov iz leta v leto povečuje.

Vranski generali Vranarji so to nedeljo, 23. februarja, že tradicionalno prevzeli pustno oblast in v svojem slogu napovedali še eno izmed nepozabnih pustnih dogodivščin. Vranska županja Nataša Juhart je oblast in vodenje občine predala vranskim generalom Vranarjem. Dogodek je bil v znamenju smeha, zabave in vrhunskih gostov, med katerimi sta bila tudi predsednik vlade dr. Robert Golob in najpomembnejši svetovni par, Donald in Melania Trump. Prav oni so s svojim prihodom še dodatno poudarili pomembnost tega tradicionalnega dogodka.

Danes so številni kuharski recepti le klik od nas. V obdobju, ko množice receptov še ni bilo mogoče najti na svetovnem spletu, smo se v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje lotili založniškega podviga, ki je doživel neverjeten uspeh. Na podlagi priljubljene radijske oddaje Kuhajmo skupaj, ki jo je pripravljala in vodila Ivica Burnik, smo leta 1999 izdali Kuharske bukve Radia Celje, v naslednjih letih so izšla še nadaljevanja. Kot je v uvodniku prve knjige zapisala Burnikova, je bila posebnost, da te kuharice niso napisali poklicni kuharji ali ugledni kulinarični strokovnjaki: »V njej so zbrani recepti, ki so si jih v oddajah izmenjali poslušalke in poslušalci Radia Celje, ki jim je bilo skupno to, da kuhajo iz ljubezni.«    

Včeraj se je v 70-letu poslovil dolgoletni župan občine Vransko Franc Sušnik. Občino je vodil šest mandatov,  vse  od njene ustanovitve leta 1998 do 2022. Osem let je bil tudi poslanec v Državnem zboru RS. Za življenjsko delo v lokalni skupnosti mu je Občina Vransko leta 2023 podelila naziv častni občan. 

Na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah bo do konca junija na ogled razstava o življenju in delu grofice Adelme Van de Vaya – velike humanitarke, zdravilke, jasnovidke, spiritistke, svetovljanke in medialne pisateljice, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja živela v takratnih Konjicah. Ker letos mineva sto let od njene smrti, so letošnje leto v konjiški občini razglasili za Adelmino leto. Avtorica razstave je mag. Aleksandra Boldin.

Čeprav je od katastrofalnega požara minilo že skoraj štiri mesece, je družina Knez iz Belovega pri Sedražu še vedno v šoku. A kanček veselja in optimizma se je le dotaknil njihovih src. Po 1. novembru lani, ko so Knezovi lahko le nemočni gledali, kako so ognjeni zublji goltali vse, kar je družina ustvarila v štiridestih letih, je v zadnjih dneh na pogorišču začel rasti nov kozolec. »Edini žarek upanja so dobri ljudje, ki nam nesebično pomagajo,« s hvaležnostjo pove Damjan Knez, ki še vedno ne more zadržati solza, ko beseda nanese na požar, ki mu je, kot pravi, v eni uri vzel več kot pol življenja.

Modna oblikovalka Barbara Repinšek iz Štor že vrsto let v svoji Delavnici mode na celjskem Bregu snuje najrazličnejše modne zgodbe in šiva po naročilu. Ob tem čas še posebej rada nameni projektom za svojo dušo. Za enega takšnih, ki se je v njej porajal zadnje mesece, jo je nagovorilo Venerino leto, leto žensk. Izpod njenih rok trenutno nastaja serija kril, ki jo bo predstavila na modnem dogodku 8. marca v Mohorjevem atriju v Celju.  

Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Letos smo ga obeležili že desetič. Ob tej priložnosti so minuli konec tedna v Tehnoparku Celje že drugo leto zapored organizirali okroglo mizo na temo enakosti spolov na področju STEAM, ki zajema znanost, tehnologijo, inženirstvo ter umetnost in matematiko. Letošnji dogodek je nosil naslov Izzivi znanstvenic v Sloveniji. Na njem je izkušnje delilo pet znanstvenic iz različnih področij, med njimi tudi častna gostja dr. Borka Jerman Blažič, pionirka slovenskega interneta in prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije.

  Občina obnavlja fasado tako imenovane stare šole v Lembergu. Naložba je ocenjena na približno 170 tisoč evrov, a bodo stroški zaradi potrebe po nekaterih dodatnih delih verjetno še nekoliko višji.  

»Dogajanje po svetu nas opozarja, da se v zgodovini nismo dovolj naučili. Ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti še vedno umirajo številne nedolžne žrtve. Zato me zelo žalosti, da v trenutkih, kot je današnji, ko stojimo ob grobovih frankolovskih žrtev zločina na Stranicah, ljudje še vedno ne živijo v miru,« je na spominski slovesnosti poudarila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar in dodala, da morajo svoboda, mir, in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ostati naše temeljne vrednote, če želimo živeti v mirnem in urejenem svetu.