Kozjanski park je pripravil že 25 prireditev Praznik kozjanskega jabolka, s katero se poklanja jabolku, ki prihaja iz visokodebelnih travniških sadovnjakov, in opozarja na pomen skrbi za biotsko pestrost. Dogajanje je s svojo prisotnostjo počastila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je Kozjanskemu parku predala tudi Slovensko nagrado Natura 2000, in sicer v kategoriji za komunikacijske akcije za tovrstna zavarovana območja.  

Terme Topolšica imajo od 1. oktobra novo vodstvo. Varjo Dolenc je na direktorskem mestu zamenjala Tjaša Ramšak, ki je v podjetju doslej vodila finančno službo.

Združenje turističnih kmetij Slovenije je za novinarje organiziralo že peto dvodnevno kulinarično potovanje po turističnih kmetijah. Tokrat jih je pot popeljala na območje Zgornje Savinjske doline, kjer so spoznavali raznoliko podeželje, se udeležili tradicionalnih delavnic in prisluhnili zanimivim zgodbam gospodinj ter gospodarjev kmetij. Bogat dvodnevni program je spremljala okusna domača kulinarika, saj so novinarji na svoji poti ves čas okušali tradicionalne lokalne dobrote, kot sta ajdnek in obrnjenik. Na obisku na turistični kmetiji Stoglej v Lučah smo se jim za kratek čas pridružili tudi mi.

Oktobra se je začelo novo študijsko leto. Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je bilo v visokošolske zavode v Sloveniji 25. septembra vpisanih približno 57.724 študentov, od tega jih je bilo 2.335 prvič vpisanih v prvi letnik prve stopnje. V Celju imamo fakulteto za logistiko, fakulteto za komercialne in poslovne vede, mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije, visoko zdravstveno šolo in visoko šolo za proizvodno inženirstvo. Univerza Alma Mater Europaea izvaja tudi študijski program fizioterapija. Nekateri programi so na voljo le v obliki izrednega študija, kar pomeni plačevanje šolnine in finančne težave nekaterih študentov.

V sredo, 9. oktobra, je prostore kulturnega doma na Vranskem napolnilo otroško čebljanje, vriskanje, pa tudi kakšna solzica. Županja Občine Vransko Nataša Juhart je na prvem županjinem sprejemu novorojenčkov namreč gostila najmlajše občanke in občane.

Kot je poročalo več medijev, med drugim Svet24, je v sredo pozno zvečer v Zagaju pri Ponikvi ogenj popolnoma uničil stanovanjsko hišo, v kateri je živela šestčlanska družina. Na nesrečo šestčlanske družine se je nemudoma odzval šentjurski Rdeči križ, ki že zbira sredstva, da bi lahko družine spet zaživela skupaj pod eno streho.

Letošnji predpočitniški dobrodelni koncert Gimnazije Celje – Center (GCC), ki bo 25. oktobra, bo namenjen zbiranju denarja za Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur. Gre za pomoč številčni družini, ki jo pestijo tako zdravstvene težave otrok kot splošna finančna stiska. (SŠol, foto: Robi Valenti)

Jutri, v soboto, goduje zavetnik Celja sv. Maksimilijan Celjski. Zavod Celeia Celje, Mestna občina Celje, Pokrajinski muzej Celje ter Turistično in kulturno društvo Celje bodo ob tej priložnosti z lokalnimi društvi, ustvarjalci in mestnimi ponudniki v starem mestnem jedru pripravili pester program za obiskovalce. (SŠol, foto: Robi Valenti)

»Ko strnem misli in pogledam nazaj, mi ni vseeno, kako so se stvari končale. Način, kot se je zgodil ob mojem koncu vodenja JZ Socio, ni bil tak, kot bi moral biti, a v življenju sprejmeš tudi takšne stvari kot nekaj dobrega,« pravi Suzi Kvas. Zavod je vodila 22 let ter v Celje pripeljala številne projekte in programe socialnega varstva. V tem času, kar ji priznavajo tudi v občini, je s svojimi sodelavci postavila zavod za zgled drugim ustanovam po Sloveniji, ki nudijo socialnovarstvene storitve ranljivim skupinam ljudi. A brez političnega vpliva na njeno neimenovanje za ponovno vodenje verjetno ni šlo, kar je, pravi, čutila. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Rok Deželak)

 Rak dojke je v Sloveniji še vedno najbolj prevladujoča vrsta raka med žensko populacijo. Je bolezen, ki kljub napačnemu prepričanju mnogih ni omejena na neko starostno skupino ali zgolj na ženski spol. Po podatkih državnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora zaradi raka dojke v Sloveniji letno v povprečju zboli več kot 1.500 žensk in od 10 do 15 moških. Zato so ustrezna diagnostika na primarni zdravstveni ravni, dobra obveščenost in podpora okolice ključnega pomena, da bolnice in bolniki uspešno in dostojanstveno prebrodijo to nelahko obdobje življenja in se s svojo boleznijo naučijo živeti čim bolj kakovostno.  

Celjski policisti so včeraj, okoli 23.30 ure,  v Celju,  ustavljali voznika osebnega vozila, ki znakov policistov za ustavljanje ni upošteval in je s pospešeno hitrostjo nadaljeval z vožnjo po več celjskih ulicah in nato odpeljal v smeri Laškega. Z vožnjo je ogrožal sebe, sopotnike in druge udeležence cestnega prometa.

Od petih podjetij in skladov, ki naj bi se spomladi zanimali za nakup družbe Štore Steel, je ostal le še en ponudnik. Za koga gre, v Štorah še ne morejo oziroma ne smejo razkriti, uradno je znano le, da mora do konca oktobra oddati zavezujočo ponudbo. Poslovanje jeklarne tudi letos ni najboljše. Prodala je še manj izdelkov kot lani, a bo po napovedih glavnega direktorja Janija Jurkoška končni izid ponovno pozitiven. Lani je imela 2,7 milijona evrov izgube. Družbo bo ob že sicer visokih stroških proizvodnje »udaril« še nov način obračunavanja omrežnine. Strošek zanjo naj bi na leto znašal kar 2 milijona evrov več.

Zadnja desetletja jo poznamo kot neizmerno bojevnico za boljše duševno zdravje in za boljše zdravje v družbi nasploh. Prim. Nuša Konec – Juričič, dr. med., in specialistka javnega zdravja. Zaposlena je v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsa ta leta je gonilna sila celjske enote, s svojim znanjem in strokovnostjo je velik zgled svojim mlajšim kolegom, hkrati je vir motivacije za ljudi, ki jim pomaga s svojim delom. Izjemen pečat je pustila predvsem na področju osveščanja o duševnem zdravju in ne motimo se, če zatrdimo, da nosi največ zaslug za to, da je danes na Celjskem manj samomorov in več virov pomoči ljudem v duševnih stiskah. V bistvu s svojim delom rešuje življenja. 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, zato pogovor začneva s podatkom mednarodne raziskave za celotno evropsko regijo, ki kaže, da je bilo leta 2019 v Sloveniji od 12 do 13 odstotkov oseb, ki imajo vsaj eno diagnosticirano duševno ali vedenjsko motnjo, v celotni Evropi pa je ta odstotek znašal 15 odstotkov. Torej ti podatki za Slovenijo niso tako slabi, a še vedno bi bili lahko še boljši, dodaja sogovornica. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Mestna občina Celje je v sodelovanju z Direkcijo RS za vode pred dnevi začela urejati odsek vodotoka Potok XI, ki teče skozi naselji Trnovlje pri Celju in Leskovec. Zaradi naloženega materiala, grmovne in drevesne zarasti je pretočnost vodotoka močno ovirana, poslabšujejo pa jo še dotrajani hidravlično neustrezni prepusti. Takšno trenutno stanje povečuje poplavno ogroženost bližnjih objektov in zemljišč, zato je sanacija nujna. (SŠol, foto: Nivo EKO, MOC)

S to izjavo je Janko Rajgl, lastnik in direktor družinskega podjetja Rajmax, potrdil, da nima nikakršnih namenov sedež podjetja, ki se uvršča med najbolj uspešne in prepoznavne proizvajalce stavbnega pohištva v Sloveniji, seliti izven Kozjega. Čeprav se prihodki podjetja z 39 zaposlenimi iz leta v leto povečujejo, mu, kot pravi, večji izziv kot poslovna rast, predstavlja kakovost izdelkov in storitev. »Naša želja ni postati največji, temveč najboljši.« K boljšim pogojem dela bodo zagotovo pripomogli novozgrajeni proizvodni prostori, v katere so namestili sodobnejše stroje, v dodatnih prostorih so tudi pisarne in prodajno-razstavni salon. Omenjene pridobitve naj bi prinesle nekaj dodatnih zaposlitev.

Slovenija v letošnjem letu obeležuje stoletnico prvega prenosa elektrike med dvema krajema. Pred natanko stotimi leti je bila namreč električna energija prvič prenesena od svojega vira v Hidroelektrarni Fala do skoraj 80 kilometrov oddaljene razdelilne transformatorske postaje Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek; a bil je še mnogo več kot to. Predstavlja pomembno prelomnico, ki je naši deželi omogočila industrializacijo in modernizacijo, saj pomeni začetek dejavnosti, ki jo danes opravlja družba Eles, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja. Jubilej so v Thermani Laško obeležili s slovesnostjo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade dr. Robert Golob.

23. oktobra bo javna dražba za nakup zbirke grafičnih listov švicarskega zbiratelja Kurta Müllerja, ki jih je kot znak zahvale zapustil Zdravilišču Rogaška v stečaju. Gre za še skoraj edino premoženje omenjene družbe v stečaju. Kot ugotavljajo na občini, stečajna upraviteljica namreč prodaja le še eno kosilnico. Ločitveni upnik Slovenski državni holding bo na omenjeni dražbi zbirko kupil oz. prevzel za predvidoma 565 tisoč evrov. Če ne bo drugega kupca, to pomeni, da bo zbirka tudi v prihodnje v celoti ostala v Aninem dvoru. Tam je namreč občina zanjo že pred leti zagotovila prostor za hrambo in razstavljanje.  

V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Letos namreč mineva 190 let od njegovega rojstva. Ob jubileju je Občina Vojnik v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije slovesno odkrila spominsko obeležje na pročelju Knjižnice Vojnik ter odprla potujočo razstavo o Lovru Stepišniku. Postavila je tudi tri knjigobežnice. Te stojijo in vabijo k izposoji knjig pri Podružnični osnovni šoli Socka, v trgu Nove Cerkve ter nasproti vojniške knjižnice. Na gozdni učni poti Modrijanov je tudi gozdna knjižnica.