Več kot 20 tisoč obiskovalcev se je v prvih dveh mesecih od odprtja Stolpa Kristal povzpelo na najvišjo stavbo v državi. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič pravi, da ga ta številka navdaja z optimizmom. Predstavlja namreč več kot polovico predvidenega obiska, ki ga je občina za najnovejšo turistično znamenitost načrtovala do konca letošnjega leta. Čeprav je na stolpu veliko možnosti za doživetja, občina načrtuje še dodatne vsebine.  

Ob dolgem seznamu društev in organizacij, kamor je vključen, se marsikdo verjetno vpraša, kako vse to zmore. Slatinčan Boris Führer pravi, da sta ga starša že v mladih letih navajala na sodelovanje v skupnosti. »Učila sta me, da je treba kdaj kaj narediti tudi za druge, ne le zase. Temu sledim vse življenje.« Dolgoletni podžupan Občine Rogaška Slatina je svojo politično kariero gradil postopoma, od vključenosti v krajevno skupnost do sodelovanja v občinskem svetu. Ker mu je pri srcu skrb za etnološko dediščino, je ustanovni član Kluba prijateljev Juneževe domačije. Čeprav ne igra nobenega glasbila, je že več kot dve desetletji dejaven tudi v vrstah Pihalnega orkestra Rogaška.  

Ko človek presedla z gradbeništva, ki danes velja za zelo donosen posel, in z izdelovanja unikatnih in priljubljenih jadrnic, na umetnost, potem je jasno, da je slednja del njegovega poslanstva. Čeprav z umetnostjo danes na žalost ne moreš preživeti tako, kot bi si želel, pravi Ciril Hočevar. Njegovi kiparski izdelki so vrhunski, iz njih je mogoče razbrati izjemne zgodbe o ljudeh, zgodovini in ljubezni do kiparstva, ki jo Hočevar premore v veliki meri. Je priznan slovenski kipar in tudi prejemnik številnih priznanj ter plakete Janka Kača, ki jo Občina Prebold podeljuje za dolgoletno in prizadevno udejstvovanje na kulturnem področju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Mnoga vprašanja, povezana s prodajo šentjurske Kee hrvaški trgovski verigi Studenc, bodo, kot kaže, še nekaj časa ostala brez odgovorov. Na našo prošnjo, naj pojasnijo še nekaj podrobnosti, povezanih s poslovanjem po prevzemu, so namreč iz Šentjurja sporočili, da bodo javnost o vsem obvestili šele potem, ko bo agencija za varstvo konkurence zaključila postopek presojanja in odločila, ali je prevzem slovenskega podjetja skladen s pravili konkurence. To pa lahko traja več mesecev.

Avgusta bo minilo 20 let, odkar je na atenskih olimpijskih igrah Jolanda Čeplak premagala svojo veliko tekmico Mario Mutolo in osvojila bronasto olimpijsko medaljo v teku na 800 metrov. Takrat sta poleg Velenjčanke bronasti medalji osvojila tudi judoistka Urška Žolnir in jadralec Vasilij Žbogar. Srebro sta si priveslala Luka Špik in Iztok Čop. Danes Jolanda Čeplak bdi nad mladimi atleti in upa, da bo katerega od njih kot trenerka spremljala na katere od naslednjih olimpijskih iger, saj jih je večina za letošnje, ki se bodo začele 26. julija, premladih.

V Parizu se s slavnostnim odprtjem danes uradno začenjajo 33. olimpijske igre. Z olimpijskim vzdušjem bo živelo tudi Celje. Regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Celje, družbo ZPO Celje in celjskimi športnimi društvi namreč organizira Olimpijski festival Pariz 2024, ki ga bodo na Letnem kopališču gostili 31. julija in 1. avgusta. (SŠol, foto: Jure Kravanja)

  Septembra bodo namenu predane številne nove kolesarske povezave, ki povezujejo kraje na Celjskem. Gradnja državne kolesarske povezave na odseku Tekačevo–Podplat, ki jo je v občini Rogaška Slatina naročila Direkcija RS za infrastrukturo, pa še vedno ni končana.  

Po izvedenih dveh javnih razpravah, kjer so Celjani in Celjanke podajali svoja mnenja o prometnih izzivih in rešitvah, Mestna občina Celje nadaljuje s pripravo Celostne prometne strategije. V novi fazi lahko občani odslej svoje predloge in opažene prometne izzive enostavno vpišejo v interaktivni zemljevid. (SŠol, Foto: Pixabay)

V minulih dneh so v starem mestnem jedru namestili nove usmerjevalne table, ki obiskovalce vodijo do pomembnih kulturnih in turističnih objektov, naravnih znamenitosti in drugih pomembnejših stavb v Celju.

Dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje Jernej Romih, Blaž Strajnič, Rok Vnučec, Filip Kokol in Blaž Gril so na svetovnem prvenstvu v robotiki v nizozemskem Eindhovnu v kategoriji reševalnih robotov osvojili izjemno prvo mesto in postali svetovni prvaki.

Policija je v prvem polletju letošnjega leta obravnavala 21.243 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je bilo teh lani v istem času 20.555. Najpogosteje so obravnavali državljane Sirije, ki jih je bilo kar desetkrat več kot leto prej in predstavljajo več kot tretjino vseh primerov.

Na Mestni občini Celje so tudi letos objavili razpis za sofinanciranje obnove uličnih fasad, streh in sakralne dediščine. »S tem želimo spodbuditi trajnostno obnovo stavb in prispevati k lepšemu ter atraktivnejšemu videzu mesta. Prijaviteljem je bilo skupno na voljo 100.000 evrov, za sofinanciranje obnove pa je bilo izbranih pet stavb,« pravijo na Mestni občini Celje. (SŠol, foto: MOC)

  »To so bili najlepši časi v moji mladosti,« je pred časom bralec komentiral prispevek Novega tednika o tem, da so v Šentjurju porušili klub B-52, saj so tam predvidena stanovanja. Ste tudi vi nekoč ob koncih tedna »žurali« v diskotekah Casablanca, Jungle, Evergreen, Tarantela in še kje? Prostori, kjer so ljudje nekoč preplesali noč, danes samevajo ali dobivajo nove vsebine, mi pa smo poiskali ljudi, ki so nekoč soustvarjali utrip diskotek na Celjskem. Eden od njih je Sandi Križanič iz Maribora, ki je kar šest let kot didžej skrbel za glasbo v znani celjski diskoteki Casablanca.    

Mestna občina Celje bo na območju prehoda za pešce pri Plečnikovem vogalu v Cankarjevi ulici v Celju obnovila tlake. Kamniti tlak je v slabem stanju, dela pa želijo zaključiti ob začetku novega šolskega leta. (SŠol, Foto: MOC)  

Da to delo ni za cmere, o poklicu kapitana ladje pravi Celjan Bojan Koštomaj. Medtem ko je v vojni mornarici nekdanje skupne države med drugim spremljal potovanja Josipa Broza – Tita in nadzoroval morsko mejo, je s prestopom v civilno mornarico plul po morjih sveta, največ ob obalah Tihega oceana. Na morju je preživel marsikateri rojstni dan, včasih je med valovi dočakal novo leto, tudi vest o rojstvu starejšega sina ga je dosegla, ko je plul nekje v divjini. Z ženo Marijo sta se navadila, da ne moreta biti skupaj 24 ur na dan. Danes upokojeni kapitan pravi, da je elektronika pomorstvu odvzela velik čar. Kljub temu mu je misel na krmarjenje ladij še vedno pri srcu. »Kdor se enkrat okopa pod jadri, ostane večno slan,« odgovori na vprašanje, ali bi še stopil za krmilo. Izpregel je lahko le tako, da ni podaljšal licence za to delovno mesto.  

Kot so sporočili iz celjske škofije, bodo avgusta nekateri duhovniki in redovniki premeščeni v nove službe v novih krajih. Nekaj sprememb pri opravljanju duhovniške službe bo tudi v Celju. (SŠol, foto: Pixabay)

Že med šolanjem veliko dijakov in študentov poseže po študentskem delu, kar se med poletnimi počitnicami še močno poviša. Številni mladi želijo prosti čas izkoristiti tudi za dodaten zaslužek in pridobivanje novega znanja, zato se poslužujejo različnih začasnih in občasnih del. V savinjski regiji je trenutno največ povpraševanja po delu v proizvodnji, gostinstvu in trgovini, povprečna urna postavka je povsem primerljiva s povprečjem v Sloveniji. Ker je ponudba študentskih del bistveno večja od povpraševanja, lahko mladi izbirajo med široko paleto del. Še vedno najpogosteje iščejo najbolje plačana dela in dela pri uglednih delodajalcih. V zadnjih letih močno povprašujejo tudi po strokovnih in   visokotehnoloških delih. Med študentskimi oglasi se znajdejo tudi nenavadna dela, kot sta fotografiranje stopal ali upravljanje podvodnega drona.

Smrt otroka je najhujša bolečina, ki lahko doleti starša. Z nepojmljivo tragedijo se je spopadla tudi Mateja Ocvirk Štrajhar, ki je že v rani mladosti izgubila mamo, pred šestimi leti pa komaj 14-mesečno hčerko Enjo. Ob izgubi hčerke se je njeno življenje ustavilo, telo je obmolknilo. Sčasoma se je z močno podporo moža in zaradi sinov Gala in Oskarja začela sestavljati, nato se je njihova družina povečala še za sina Jašo in hčerko Izabelo. »Ko me ljudje vprašajo, koliko otrok imam, je moj odgovor vedno pet. Ne morem reči, da imam štiri otroke, čeprav bi si s tem zelo poenostavila odgovor in mi ne bi bilo treba govoriti o smrti hčerke,« pove Polzelanka, ki je kljub težki izgubi ponovno zaživela. Svoje zapise, zavite v bolečino, jezo, krivdo, strah in tudi obup, ki so nastajali po smrti hčerke, je zbrala v knjigi Življenje po njej. Knjiga, ki priča o moči ljubezni, ki presega smrt, je luč sveta ugledala v začetku tega meseca, premierno jo je Mateja bližnjim predstavila minuli konec tedna na gradu Komenda.

Občina Rogatec z Občino Podčetrtek načrtuje vzpostavitev mrežnega podjetniškega inkubatorja. Rogaška občina želi mesto, namenjeno spodbujanju podjetniške dejavnosti, urediti v prostorih nekdanjih Mesnin Žerak. Tamkajšnjemu županu Martinu Mikoliču se zdi pomembno, da stavba sredi trškega jedra dobi mirno vsebino, ki ne bo motila okoliških prebivalcev.  

Največ padavin je v Sloveniji ponoči padlo na območju Karavank, osrednje Slovenije in v Posavju. Na našem območju je bilo najhuje v občinah Solčava, Mozirje, Velenje, Šoštanj, deževje pa je povzročalo kar nekaj težav tudi v Laškem. (SŠol, STA, foto: Krajinski park Logarska dolina, PGD Šoštanj - mesto, Lovro Vršnik/FB)