Bilo je pred 100 leti, ko se je Celje spremenilo v jezero
Pred 100 leti je Slovenijo prizadela ena najhujših vremenskih katastrof 1. polovice 20. stoletja. Celje in Savinjska dolina sta bila med najbolj prizadetimi območji.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
September 1926 je prinesel izjemne količine padavin, narasle reke in hudournike ter obsežne poplave. Začetek meteorološke jeseni leta 1926 je minil v znamenju precej toplega in pogosto sončnega vremena. Marsikje po Sloveniji po 8. avgustu ni bilo več obilnih padavin, vendar zaradi dobro namočenega junija in julija večje suše ni bilo. Do 25. septembra je kazalo, da bo september ostal med vremensko prijetnejšimi jesenskimi meseci.
Nenaden preobrat vremenske slike
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) se je iznad Severnega morja proti Alpam pomikala višinska dolina oziroma odcepljeno jedro hladnega zraka. Ob tem je nastal genovski ciklon, višinski veter pa se je nad našimi kraji iz severozahodne obračal na zahodno smer.
Višinska dolina je za nekaj časa skoraj obstala nad severno Nemčijo in Severnim morjem, zaradi česar se je upočasnilo napredovanje hladne fronte. Nad Slovenijo je zato dalj časa dotekal topel in zelo vlažen zrak iznad Sredozemlja.
Sledili so dolgotrajni in izjemno močni nalivi
Arso poroča, da so ob poplavah septembra 1926 na številnih merilnih mestih v enem dnevu izmerili več kot 100 milimetrov padavin. V Mozirju so izmerili 144 milimetrov in v Celju 104 milimetre, na zahodu so bile količine še precej večje – v Tomaju 214 in v Škofji Loki 196 milimetrov.
Posebej izstopajo tudi podatki o večdnevnih vsotah. Arso je pri primerjavi velikih poplavnih dogodkov ugotovil, da je bilo septembra 1926 v Celju v štirih dneh izmerjenih 157 milimetrov padavin, v Laškem 172, na Lescah 134, v Škofji Loki 274 in v Ljubljani 255 milimetrov. V Žireh je štiridnevna vsota dosegla kar 373 milimetrov, na Godnjah 418 milimetrov.
Celje je bilo leta 1926 pod vodo kar dvakrat
Leto 1926 je bilo za Celje posebej dramatično. Mesto je bilo namreč prizadeto že avgusta, nato pa še septembra. Velika avgustovska povodenj je Celje in okolico prizadela najprej 8. avgusta. Po podatkih državne ocene poplavne ogroženosti sta Savinja in Voglajna območje spremenili v eno samo veliko jezero.
Poplavljenih je bilo kar 870 hektarjev površin, pod vodo so bile tudi okoliške vasi Zavodna, Gaberje, Lava, Ostrožno in Babno. V Celju je takrat Savinja dosegla pretok 935 kubičnih metrov na sekundo. Voda je zalila hiše in tovarne, ponekod skoraj do streh, poplavljeni so bili spodnji prostori celjske bolnišnice. Hudourniki so rušili ceste in odnašali mostove, voda pa je s seboj nosila tudi pohištvo, živino in vse drugo, kar ji je prišlo na pot. Povodenj je zahtevala tudi človeška življenja.
Savinja s svojimi pritoki
Celjska zgodovinska gradiva opozarjajo, da takšne poplave za mesto niso bile nič novega. Celje leži na območju, kjer se v Savinjo stekajo Voglajna s Hudinjo, Koprivnica ter Ložnica s pritoki. Zaradi tega je območje eno najpomembnejših sovodij v Sloveniji in je bilo skozi zgodovino večkrat izpostavljeno poplavam.
Septembra se je voda v Celju znova razlila. Strokovna literatura navaja, da je bilo 27. septembra 1926 v severozahodnem delu mesta, med Hudinjo in Voglajno, ponekod poplavljeno območje tako globoko, da je voda segala skoraj do streh.
Najhuje je bilo na zahodu in v osrednji Sloveniji
Čeprav je bilo Celje septembra ponovno prizadeto, je bilo težišče septembrske katastrofe predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. Najbolj dramatični podatki prihajajo iz območja Žirov in Poljanske doline.
V Žireh je po podatkih tamkajšnje vremenske postaje od večera 26. septembra do jutra 29. septembra 1926 padlo približno 356 milimetrov padavin. Tamkajšnji zgodovinski zapisi veliko povodenj opisujejo kot katastrofo, kakršne starejši zapisi in ljudsko izročilo niso pomnili.
Arso pri primerjavi izjemnih padavinskih dogodkov navaja, da je bilo v Žireh v štirih dneh septembra 1926 izmerjenih 373 milimetrov padavin. Škofja Loka je v istem obdobju prejela 274 milimetrov, Topol pri Medvodah 379, Ljubljana Bežigrad pa 255 milimetrov.
Še bolj osupljiv je podatek o 24-urni količini padavin v Lučinah. 26. in 27. septembra je tam Janez Dolinar v 24 urah izmeril 341,3 milimetra dežja. Na Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu je v istem obdobju padlo 201,2 milimetra, v Žireh pa je v dveh dneh padlo 339 milimetrov. Po takratnih ocenah je poplavno območje zajelo okoli 600 kvadratnih kilometrov.
V Ljubljani je voda segala do dva metra
Katastrofalne poplave so 27. septembra 1926 prizadele tudi Ljubljano. Močno sta narasli Gradaščica in Glinščica. Na Viču in v Rožni dolini je voda ponekod segala do dva metra visoko. V poplavah na območju Ljubljane so po podatkih RTV Slovenija umrli trije ljudje, Poljanska Sora pa je uničila 50 zgradb in zahtevala deset življenj.
Leto, ki je opozorilo na moč vode
Poplave leta 1926 niso bile osamljen dogodek. Celje je bilo zaradi Savinje in njenih pritokov že desetletja pogosto na udaru velikih voda. Po strokovni literaturi so bile večje poplave v mestu zabeležene tudi leta 1901, 1923, 1925, 1926, 1933, 1954 in 1990.
Prav izkušnje s poplavami so postopoma privedle do prizadevanj za ureditev Savinje. Načrta za njeno regulacijo sta bila izdelana že leta 1874 in 1883, vendar se dela niso uresničila. Po katastrofalnih poplavah leta 1954 so se prizadevanja za protipoplavno ureditev Celja okrepila.
Protipoplavni ukrepi danes služijo svojemu namenu
Danes je zato pogled na poplave iz leta 1926 zanimiv tudi zaradi primerjave s sedanjostjo. Takratnih opozorilnih sistemov, meteoroloških modelov, radarskih meritev in sodobne protipoplavne infrastrukture ni bilo. Ljudje so se morali zanašati predvsem na opazovanje naraščajočih vodotokov, ustna opozorila in hitro pomoč sosedov, gasilcev ter drugih reševalcev.
Pred stoletjem je voda v nekaj urah pokazala, kako hitro se lahko običajna jesenska pokrajina spremeni v poplavno območje. V Celju je Savinja s pritoki poplavila stotine hektarjev, v Žireh so bile izmerjene izjemne količine padavin, v Ljubljani je voda segala do dva metra visoko.
Sto let pozneje so številke še vedno osupljive. Še pomembnejši pa je spomin na ljudi, ki so septembra 1926 v nekaj urah ostali brez doma, pridelka, živine ali premoženja. Poplava iz leta 1926 je tako ostala zapisana ne le v meteoroloških meritvah, temveč tudi v zgodovini slovenskih mest in krajev, ki so jih prizadele narasle reke in hudourniki.
Več o časovni in prostorski razporeditvi padavin in primerjavo s padavinami ob katastrofalnih poplavah v letih 1933 in 2010 najdete v prispevku revije Ujma.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
