Razbijamo govorice: bo Šrot sploh kandidiral in kaj na očitke pravi Kovač?
V Celju vre že pred volilno kampanjo. Govorice in očitki že letijo na različne strani.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Celju se obeta najbolj vroča volilna kampanja doslej, če je soditi po številnih komentarjih na družbenih omrežjih in govoricah v knežjem mestu.
Med drugim krožijo tudi govorice, da Bojan Šrot, ki se omenja kot najresnejši konkurent sedanjemu županu Matiji Kovaču, ne bo kandidiral, ker naj bi mu ankete kazale slab rezultat. Pri Šrotu smo preverili, ali to sploh drži.
Toda tu so še Tomaž Krajnc, Darko Radiković in Roman Omerzu.
Kaj slednji prinašajo Celju? So že zbrali dovolj podpisov, da se sploh začnemo pogovarjati o tem, da so uradni kandidati?
Medsebojnih kritik, očitkov ne manjka. Jesen bo torej »župansko vroča«. Kaj nam je povedal Bojan Šrot, ki je do trenutne lokalne oblasti zelo kritičen in kako na nekatere očitke o delu odgovarja Matija Kovač?
Kdo naj bi med službenim časom imel pevske vaje? Kdo izmed kandidatov želi več varnosti v mestu in kdo ne bi dovolil gradnje Potniškega centra? Ter, kdo si želi, da bi se Celju pridružile še nekatere občine?
Kovač po nov mandat in z odgovori na očitke
»Odločitev za ponovno kandidaturo ni bila zelo zahtevna, mandat je bil uspešen in želimo nadaljevati projekte in vizije,« pravi sedanji župan Celja Matija Kovač.
Njegovo kandidaturo podpirajo Socialni demokrati, Celjska neodvisna lista ter lokalna odbora Gibanja Svoboda in Levice. S Kovačem so namreč podpisali sporazum o podpori in sodelovanju vnaprej ter za uresničitev 43 projektov v Celju v naslednjem mandatu.
Kovač dodaja, da so pomembni dejavniki za vnovično kandidiranje tudi podpora ožje ekipe, sodelavcev v občinski upravi in tudi podpora strank v mestnem svetu.
Svoje dosedanje delo vidi kot uspešno, kot dokaz temu navaja projekte, kot so sončne elektrarne na javnih stavbah, naložbe v šolstvo, zdravstvo, javne športne objekte, ureditev Grajske poti, Drevesnega parka ter prenove javnih stavb, kulturnih znamenitosti, ureditev Doma ustvarjalnih skupnosti ...
»Ob prevzemu županovanja pred leti ni bilo veliko pripravljenih projektov. Veliko smo jih morali na novo pripravljati,« pravi Matija Kovač.
Kot dosežek omenja še stanovanjski program občine ter uspešne prijave na državne in evropske razpise tudi na področju ureditve protipoplavne varnosti. »Dosegli smo tudi večjo dostopnost in transparentnost ter večje vključevanje ljudi v odločanje,« dodaja Kovač.
Vzrok za očitke v kampanji bi lahko bilo naslednje ...
Za Kovača je ključen tudi občinski prostorski načrt. Na drugi strani je pričakovati, da bo ravno priprava tega osrednjega občinskega dokumenta vnela razpravo v kampanji.
Postopek sprejema občinskega prostorskega načrta je v sklepni fazi, dodaja Kovač. V prihodnjih dneh občina pričakuje prejem še zadnjih dveh pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora. Občinski prostorski načrt naj bi bil sprejet do konca tega leta.
Na očitke očitke nekaterih političnih akterjev v Celju, da se Kovač »kiti z delom preteklega vodstva občine«, župan odgovarja, da ob prevzemu županovanja pred leti »ni bilo veliko pripravljenih projektov, veliko smo jih morali na novo pripravljati.«
Zavrnil je tudi očitke, da je bilo veliko menjav na občini po njegovem prihodu. V začetku njegovega mandata, dodaja, da je prišlo do reorganizacije, do nekaj novih ožjih sodelavcev v kabinetu, zaradi novih projektov pa so zaposlili tudi nekaj novih ljudi. Omenja fluktuacijo kadra zaradi porodniških dopustov, ne zanika pa, da je kdo iz občine odšel zaradi »nekompatibilnosti z njegovimi vizijami«.
Bojan Šrot: »Zagotovo bom kandidiral«
Bojan Šrot, ki zaenkrat velja za največjo konkurenco Matiji Kovaču, nam je dejal, da bo na prihajajočih volitvah zagotovo kandidiral. S tem je ovrgel nekatere neuradne navedbe, ki krožijo po Celju, da mu ankete napovedujejo slab rezultat, zaradi česar naj ne bi kandidiral. V »dvomljive ali celo prirejene ankete« ne verjame, pravi.
»V stranki Celjska županova lista Bojana Šrota svojih odločitev ne sprejemamo na podlagi rezultatov strokovno dvomljivih ali celo prirejenih anket. Za nas je najpomembnejša anketa tista, ki jo bodo izglasovali Celjanke in Celjani. Poznamo sicer rezultate ene ankete, kjer pa, zanimivo, tako meni osebno kot stranki kaže zelo dober rezultat,« nam je dejal Bojan Šrot.
Zelo kritično o zdajšnjem vodenju Celja
Jasno pove, da je pogled njegove stranke na zdajšnje stanje v Celju zelo kritičen.
»Razvoj, tisti za katerega je zadolžena občina, je praktično popolnoma zastal. Trenutna lokalna oblast se ni lotila nobenega od problemov, ki zadevajo vse prebivalce naše občine, kot so denimo izgradnja javnih najemnih stanovanj, sanacija Stare Cinkarne, celjska obvoznica v smeri sever - jug, ureditev mirujočega prometa v mestu in zagotavljanje večjega števila parkirnih mest itd … Vse je ostalo na ravni neizpolnjenih obljub.«
»Razvoj, tisti za katerega je zadolžena občina, je praktično popolnoma zastal,« pravi Bojan Šrot.
Dodaja, da je vodstvo občine v tem mandatu napačno določalo prednosti: »Mi bi namesto v obnovo Kajuhovega doma denar (tudi evropska sredstva) namenili za dokončanje obnove Knežjega dvorca, ki ima tudi velik turistični potencial. Gre pa za približno enako veliko naložbo.«
Pevske vaje med delovnim časom?
Šrot je jasen: »Žal bomo morali v tokratnem predvolilnem času volivcem povedati tudi to, česa ne bomo gradili, če nam bodo zaupali vodenje mesta. Zagotovo ne bomo gradili nove avtobusne postaje z gondolo na Stari grad, ne bomo dovolili gradnje stolpnic ob Cesti dr. Janeza Cvirna v Dečkovem naselju in zagotovo občinski uslužbenci v službenem času ne bodo imeli pevskih vaj.«
Dodaja, da mora po njegovem občinska uprava mora biti kvaliteten javni servis občanom. »Žal pa je trenutno edina služba, ki res dobro deluje občinski propagandni oddelek,« še zaključuje Šrot.
Med drugim želi pregleden načrt obnove cest
Tretji kandidat za celjskega župana je Celjan Darko Radiković. Za kandidaturo se je odločil, ker meni, da lahko Celje vodi drugače: »Predvsem bolj neposredno, odgovorno in z več posluha za ljudi.«
Pravi, da je terenski človek, povezan z ljudmi, ki so ga dokončno prepričali, da je čas, da svoje ideje in izkušnje prenese v kandidaturo za župana. »Ne kandidiram zato, da bi govoril, kaj vse je bilo v preteklosti narobe. Kandidiram zato, ker želim govoriti predvsem o tem, kaj lahko naredimo bolje v prihodnje.«
Med cilji ima pregleden in sistematičen načrt obnove cest in druge infrastrukture, urejenost posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. »Tudi pri parkiranju moramo najprej zaščititi ljudi, ki v mestu živijo, in iskati rešitve, ki bodo uredile prometni režim za vse ostale.«
Več varnosti
Poudarek daje tudi varnosti, redu in miru.
»Celje ima velik razvojni potencial tudi na področju gospodarstva, turizma, športa in kulture. Imamo dobro prometno lego, bogato zgodovino, športno tradicijo, Savinjo in številne možnosti za razvoj turizma in gospodarstva. Te prednosti moramo znati bolje povezati. Pri tem pa ne smemo gledati samo centra.«
Darko Radikovič pravi, da bi si želel več neposrednega stika med občino in občani.
Trdi, da mora razvoj mesta biti bolj enakomeren.
»Celje ima velik potencial. Ampak samo to ni dovolj. Potrebujemo jasno vizijo, prioritete in predvsem izvedbo. Želim si mesto, v katerem bo človek čutil, da je njegov glas pomemben,« še dodaja.
Koliko podpisov je že zbranih?
Postopek za vložitev kandidature še ni končan, v teku je zbiranje podpisov za kandidaturo.
»Veseli me predvsem odziv ljudi in podpora, o konkretnih številkah in podrobnostih postopka v tem trenutku še ne bi govoril. Zame je trenutno pomembnejše to, da se z ljudmi pogovarjam in da vidim, da obstaja zanimanje za drugačen pristop k vodenju mesta.
K Celju pripojiti še druge občine?
Četrti Celjan, ki je najavil svojo kandidaturo je Roman Omerzu. Na vprašanje, kako je z zbiranjem podpisov za kandidaturo, dodaja, da na to vprašanje ne bo odgovoril: »Zbiranje podpisov podpore, predvsem pa overovitev teh podpisov na upravni enoti je dodatno poleno pod noge neodvisnim kandidatom.«
Za kandidaturo se je odločil, ker želi nekaj storiti za Celje in za vse generacije. »Imam dosti znanja in izkušenj, kar je po mojem izredno pomembno za načrtovanje mesta in tudi širše okolice (pokrajine),« dodaja.
Med prednostnimi razvojnimi cilji v svojem programu ima sprejem občinskega prostorskega načrta, omogočanje gradnje investitorjem v Celju, obvoznico sever-jug s podaljškom proti Vojniku in južno v smeri Laško, izgradnjo previsne razgledne ploščadi iz stekla na jeklenih nosilcih pri Starem gradu ter ureditev parkiranja v mestu.
»Mesto izgublja s tem, da ni urejeno parkiranje, lokali niso obiskani. Celjani hodijo v nakupe v nakupovalna središča, ki pa so v lasti tujcev. Mesto in Celjani od tega nimamo nič oziroma bore malo,« pravi Roman Omerzu.
Za lokale v mestnem jedru pravi, da bi cena najema morala biti polovična za določen čas. Med cilji v programu ima tudi podpiranje obrtnih storitev in umetniških lokalov.
V Celju želi vzpostaviti univerzitetno središče, urediti Šmartinsko jezero, želi doseči pokritje tribun nogometnega stadiona, urediti zgodovinsko območje mesta, asfaltirati vzletno pristajalno stezo na Letališču Celje (Levec). Zavzemal naj bi se tudi za Celja kot pokrajinskega upravnega središča. »Torej združiti nazaj vse občine, ki so nastale ob osamosvojitvi v enotno občino Celje. To bi pomenilo tudi pocenitev upravnih storitev,« dodaja.
»Veliko je neizkoriščenih možnosti«
Svojo kandidaturo je že pred tedni najavil tudi Tomaž Krajnc. Pravi, da ne zato, ker bi bilo v mestu vse slabo, ampak zato, ker je veliko neizkoriščenih možnosti in ker pri številnih pomembnih vprašanjih pogreša jasen dolgoročni načrt.
Dodaja, da Celje potrebuje vizijo za naslednjih deset, petnajst in trideset let: »Potrebujemo jasen prostorski razvoj, nova stanovanja, predvsem za mlade družine in kadre, ki jih želimo pritegniti v mesto, boljše pogoje za gospodarstvo, urejen promet in parkiranje ter bolj živahno mestno središče.«
Podpisov ne zbira
Kandidira s podporo Liste Tomaža Krajnca.
»Podpisov za kandidaturo ne zbiramo, saj kandidiram kot kandidat politične stranke Lista Tomaža Krajnca. Zbiranje podpisov volivcev je potrebno pri kandidaturi, ki jo vloži skupina volivcev, medtem ko mojo kandidaturo po predpisanem postopku vlaga stranka.«
Za razvoj Celja je možnosti veliko, treba pa je določiti prioritete, dodaja. »Ena najpomembnejših nalog je prostorski razvoj. Brez urejenega Občinskega prostorskega načrta ne moremo resno načrtovati novih stanovanj, gospodarskih območij, prometnih povezav in javne infrastrukture,« pravi.
Več pogojev za mlade
Poudarja tudi razvoj gospodarstva, kjer mora »Celje biti mesto, v katerem podjetnik želi investirati in v katerem mladi po končanem študiju vidijo svojo prihodnost. To je neposredno povezano tudi s stanovanjsko politiko. Če želimo v mesto privabiti mlade družine, zdravnike, inženirje, učitelje in druge kadre, jim moramo omogočiti tudi normalne pogoje za življenje.«
Tomaž Krajnc: »Celje potrebuje vizijo za naslednjih deset, petnajst in trideset let.«
Poleg tega vidi možnosti za razvoj v turizmu in reševanju vsakodnevnih težav občanov na področju prometa, parkiranja, avtobusnih prevozov in urejenosti mesta.
»Predvsem pa želim, da se za vsak večji projekt vnaprej pove: kaj bomo naredili, koliko bo stal, od kod bo denar, kdo je odgovoren in do kdaj bo narejen. Tako bodo lahko občani po štirih letih zelo preprosto preverili, kaj smo obljubili in kaj smo dejansko izvedli.«
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.