Ljudska univerza Celje

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Je res, da ne želijo delati? Drži, da nočejo govoriti slovensko?

Podatki iz programa vključevanja v našo družbo kažejo drugačno sliko. Preverili smo tudi, kakšne izobrazbe imajo Albanke, ki pridejo na naše območje. 

 

Novice

Kdo je v občini pel med delovnim časom in zakaj?

Kaj vse spoznavajo tisti, ki delajo z albanskimi ženskami? In, ali bo kdo presenečen nad podatki? 

Novice

Referendumski četverček: Kako so glasovali volivci s Celjskega?

"Albanske ženske slišijo, preberejo vse te obsodbe, zato pogosto čutijo tudi sram ali se ne želijo izpostavljati," pravijo v Ljudski univerzi Celje, v kateri izvajajo enega ključnih programov socialne aktivacije albansko govorečih žensk v naši regiji. 

Izsledki programa kažejo, da se ženske po končanih dejavnostih zaposlijo, postanejo bolj samozavestne in se zavedajo svojih zmožnosti. In ne, ne gre za »nešolane Albanke«.

Nekatere ženske, ki so vključene v program, niso mogle izobraževanja dokončati zaradi vojnega stanja v svojem okolju, a večina jih je izobraženih, tudi univerzitetno.

Novice

Potniški center Celje: očitki o nezakonitosti in utrujenost od poslušanja

Vsebine programa tovrstne socialne aktivacije obsegajo učenje in praktično uporabo slovenskega jezika, krepitev samozavesti, samopodobe, odnosov ter obvladovanje stresa in učenje zdravega življenjskega sloga.

Poleg tega jih učijo o digitalnih veščinah, spoznavanju lokalnega okolja in pomembnih ustanov, nudijo jim različne družabne in ustvarjalne dejavnosti, karierno orientacijo ter pripravo na trg dela.

Kaj kažejo podatki?

Od leta 2017, ko je Ljudska univerza Celje izvajala pilotni projekt socialne aktivacije albansko govorečih žensk, do danes je bilo v tovrstne programe vključenih 414 žensk.

»V pilotnem projektu je sodelovalo trideset žensk. V projektu, ki je trajal med letoma 2019 do 2022, so sodelovale 204 udeleženke. V sedanjem projektu, ki se bo zaključil leta 2027, je bilo do danes vključenih že 180 žensk,« pravi organizatorka izobraževanj odraslih pri Ljudski univerzi Celje Alja Ferme.

Albanke se želijo vključiti same

Dodaja, da je odziv na vključitev v programe zelo dober. Tudi zaradi oglaševanja na različnih mestih, saj lahko dosežejo ciljno skupino. Največkrat so to šole in vrtci, uradi za delo in podobne točke.

Novice

Celjska policija žaluje: umrl je dolgoletni direktor

»Nekaj udeleženk na predstavitev programa, ki je navadno v lokalnem uradu za delo, napotita tudi lokalni center za socialno delo in Zavod RS za zaposlovanje, vendar večina kandidatk pride, ker za program sliši od znank in sorodnic ter se želi vključiti. Tudi dober glas o tem v albanski skupnosti seže v deveto vas,« dodaja Fermetova.

Imeli so celo čakalni seznam

Ob tem pojasni, da zanimanje za program ni zgolj posledica institucionalnih napotitev: »V trenutnem projektu je teh izjemno malo, v posamezno skupino je namreč vključenih le nekaj posameznic, ki so vodene v uradni evidenci iskalk zaposlitve. Opažamo, da albanske priseljenke vedno močneje same prepoznavajo, da potrebujejo podporo, znanje, socialne stike in priložnosti, ki jim jih program ponuja.«

Novice

Nov dom za gasilce v Celju: svetniki prižgali zeleno luč

Skupine so zato zapolnjene zelo hitro. V začetku letošnjega poletja so zaradi počitniškega obdobja pričakovali nekoliko manj zanimanja, a se to ni zgodilo. Imeli so celo čakalni seznam.

Osebni arhiv AF

Vključitev v program socialne aktivacije namreč ni obvezna. Vse kandidatke se za vključitev odločijo same. »Tudi če jih napoti ustrezna ustanova, je vključitev prostovoljna, pri čemer kandidatke praviloma hitro prepoznajo prednosti vključitve. Pri tem morajo biti seveda izpolnjeni pogoji za vključitev, ki jih določa program,« dodaja sogovornica.

Ciljna skupina so namreč polnoletne albansko govoreče ženske, ki so prejemnice denarne socialne pomoči in so vpisane v evidenco brezposelnih oziroma začasno nezaposljivih oseb ali so neaktivne osebe s kompleksno socialno problematiko, kar preprosto pomeni, da so brezposelne in niso vključene v izobraževanje.

Po programu se večina žensk zaposli

Ena od pozitivnih strani programa je, da Ljudska univerza Celje spremlja napredek in nadaljnje korake udeleženk tudi po končanih skupinskih dejavnostih.

Novice

Završalo med starši zaradi šolskega prevoza, kaj pravi občina?

»Status udeleženk preverjamo osemindvajseti dan po končanem programu, po treh, šestih in dvanajstih mesecih, tako da jih pokličemo po telefonu ali povabimo na srečanje, na kar se zelo rade odzovejo,« pojasnjuje Fermetova.

V preteklem projektu so tako zabeležili več kot osemdeset pozitivnih zgodb, s čimer so krepko presegli pričakovane kazalnike.

»V trenutnem projektu smo do danes zabeležili šestintrideset zaposlitev in petintrideset vključitev v izobraževanje oziroma usposabljanje, kar pomeni, da smo pričakovano število vključitev v izobraževanja že presegli, število zaposlitev se tudi hitro bliža načrtovanemu, in to krepko pred koncem projekta,« dodaja Fermetova.

V Ljudski univerzi Celje jasno poudarjajo, da zaposlitev ni edino merilo uspeha programa.

Novice

Računsko sodišče v tej občini odkrilo nepravilnosti

»Pri ženskah, ki imajo zelo malo znanja slovenskega jezika, nimajo delovnih izkušenj ali so bile dlje časa oddaljene od izobraževanja in trga dela, je lahko zelo pomemben rezultat že to, da pridobijo samozavest za samostojen obisk ustanove in izboljšajo znanje jezika ter vzpostavijo socialno mrežo, prepoznajo svoje znanje in sposobnosti ter naredijo prvi korak proti izobraževanju ali zaposlitvi,« razloži Fermetova.

Ne gre za potuho

Poleg slovensko govoreče izvajalke programa je v razredu ves čas prisotna tudi medkulturna mediatorka, ki pomaga premostiti jezikovne in kulturne ovire.

Ljudska univerza Celje

»Mediatorka ni potuha, kot bi lahko kdo pomislil, saj po naših izkušnjah pomembno pripomore k hitrejšemu osvajanju jezika ter boljšemu razumevanju in sprejemanju navad lokalnega okolja. Hkrati je pomemben most med udeleženkami, njihovim kulturnim okoljem in širšo družbo,« navajajo pri Ljudski univerzi Celje.

Izkušnje pridobivajo pri delodajalcih

Najpomembnejši del programa so izkušnje pri delodajalcih. Udeleženke tako dobijo možnost, da se srečajo s slovenskim delovnim okoljem, pridobijo delovne izkušnje in preverijo svoje sposobnosti, medtem ko jih delodajalci lahko spoznajo neposredno pri delu. Izkušnja ni zaposlitev, vendar nedvomno pripomore k premagovanju strahov in zmanjšanju ovir, ki jih priseljenke pogosto čutijo pri vključevanju na trg dela.

Novice

Katere celjske stavbe dobivajo novo podobo?

»Prav izkušnje pri delodajalcih so se v več primerih pokazale kot pomemben most do zaposlitve, saj so se nekatere udeleženke po opravljeni praksi pri istem delodajalcu tudi zaposlile,« še dodajajo v univerzi.

V proizvodnji, pralnici ali restavraciji

Organizatorka izobraževanj odraslih pri Ljudski univerzi Celje Alja Ferme je povedala, da so se albansko govoreče ženske, ki so se udeležile programa socialne aktivacije, med drugim zaposlile v pralnici v domu starejših, zaposlene so v čistilnem servisu, v proizvodnji, restavraciji, pekarni in drugje.

Novice

Kdo bo rešil rimske grobnice pred propadanjem?

Izvajalci tovrstne socialne vključitve albansko govorečih žensk so povezani z javnimi in nevladnimi ustanovami v okolju, a tudi s podjetji. Tako so ženske dobivale izkušnje skoraj v vseh vidnejših podjetjih na Celjskem.

»Tovrstna izkušnja je lahko prednost tudi za delodajalca. V dveh mesecih ima možnost prihodnjo zaposleno spoznati neposredno pri delu, jo uvajati v konkretne naloge in delovno okolje ter preveriti njene sposobnosti, zanesljivost in motivacijo. Če se po praksi odloči za zaposlitev, tako dobi delavko, ki jo že pozna in je v tem času že osvojila osnove dela ter se vključila v delovno okolje,« še dodajajo v Ljudski univerzi Celje.

Prilagajanje ni samo naloga posameznice

V vseh teh letih tovrstnega programa so v Ljudski univerzi Celje spoznali več generacij žensk in njihove različne življenjske razmere: »Naša izkušnja je, da vključitev ni enkraten dogodek, temveč proces. V njem je pomembno, da imajo ljudje, ki živijo v Sloveniji, možnost pridobiti znanje jezika, spoznati okolje in ustanove, vzpostaviti socialne stike, prepoznati svoje znanje in sposobnosti ter dobiti priložnost za vključevanje v izobraževanje in na trg dela.«

Novice

V celjski kanalizaciji letos kar tri tisoč vab za glodavce

Ob tem poudarjajo, da je v tem procesu pomembno tudi okolje, v katero se priseljenke vključujejo.

»Vključitev namreč ni samo naloga posameznice. Pomembno je, da jim tudi okolje ponuja možnost vzpostavitve stika z lokalnimi ustanovami, delodajalci in drugimi prebivalci ter da imajo priseljenke pri tem pozitivno izkušnjo, kar je v mnogih primerih odvisno od naravnanosti okolja. Sodelovanje z lokalnim okoljem je tako eden ključnih elementov našega dela,« še dodaja sogovornica.

To poudarja, ker opaža, da je zanimanje za programe, kot je socialna aktivacija priseljenk, veliko in da podpora pri vključevanju ostaja več kot potrebna.

Albanke so hvaležne

Priseljenke iz albansko govorečega okolja so za socialno aktivacijo izjemno hvaležne, pravijo v ljudski univerzi.

Novice

Podjetniki in obrtniki: Nujno potrebujemo šentjursko in šmarsko obvoznico

»Izkušnjo pri delodajalcu pogosto ocenijo kot najboljši del programa, zelo hvaležne so za priložnost, podporo in pomoč, ki jo dobijo. Program vključevanja same tudi sooblikujejo. Njihove želje, potrebe in predloge vključujemo v načrtovanje dejavnosti.«

Dodajajo, da so Albanke še posebej ponosne, ko lahko širši javnosti pokažejo, kaj znajo in zmorejo in ko jim predstavniki lokalnega okolja oziroma večinske družbe podajo roko, se z njimi pogovarjajo in pokažejo zanimanje zanje.

»V teh dneh se bomo na pobudo udeleženk družili v celjski Karitas. Tudi to je zgovoren primer, da same ob naši podpori iščejo poti vključevanja v družbo, premagujejo strahove in želijo biti del okolja, v katerem živijo,« dodaja Fermetova.

Novice

Upokojena učiteljica ima recept za pester in zadovoljen vsakdan

Za marsikatero udeleženko je socialna aktivacija tudi prelomna izkušnja, še povedo v Ljudski univerzi Celje.

»Pogosto povedo, da brez podpore, spodbude in varnega okolja, kar so vse značilnosti našega programa, ne bi zmogle narediti prvih korakov. Ne zato, ker ne bi imele znanja, sposobnosti ali želje, ampak ker se soočajo z jezikovnimi ovirami, s pomanjkanjem informacij, z nepoznavanjem okolja, odsotnostjo delovnih izkušenj in pogosto tudi s strahom pred neznanim. Program jim pomaga te ovire postopoma premagovati in predvsem spoznati, da zmorejo.«

»Spozna, da zmore«

Ko ženske prvič same obiščejo neko ustanovo, stopijo v delovno okolje ali nadaljujejo izobraževanje, se po opažanjih strokovnjakov, ki delajo v programu, ne spremenijo samo njihove trenutne razmere.

Novice

Celjska zdravstvena šola: več prostora in precej manjši račun za elektriko

»Spremeni se tudi njihov pogled nase in na lastne možnosti. Povedo nam, da danes vidijo več življenjskih možnosti zase in da želijo biti zgled svojim otrokom. Tiste, ki so se po programu zaposlile, pogosto priznajo, da se nikoli več ne bi vrnile v življenje pred socialno aktivacijo,« pravi Fermetova.

»Včasih človek ne potrebuje nekoga, ki bi nekaj naredil namesto njega, ampak nekoga, ki mu pomaga priti do točke, ko lahko začne sam. Marsikateri udeleženki socialna aktivacija obrne življenje v Sloveniji na glavo, v pozitivnem smislu seveda, ko z našo pomočjo spozna, da zmore in da jo okolje podpira,« še pravi Fermetova.