Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko Peter Habe z domačije Blažiš odpre garažna vrata, se človek znajde pred zbirko koles, druga garaža skriva motorje iz nekdanje Jugoslavije, tretja starinske motorje izpred druge svetovne vojne.

Novice

Ta planinski dom z novim najemnikom bo odprt tudi na najdaljšo noč v letu

In da ne omenjamo rikše ter starodobnikov. Med njimi so tudi sablje in sekire.

Habe zbira predvsem starine iz okolice, a obiskuje tudi bolšje sejme v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Italiji. Njegova velika ljubezen so kolesa, v zadnjem času ga najbolj pritegnejo razglednice in stvari, povezane z Dobrno.

Novice

Urška Muhedinovič: »Iskanje Jake mi je dalo moč, da sem sploh preživela«

Kaj vse še skriva njegova neverjetna zbirka?

Kje bi najraje preživel svoj dopust?

In kaj bi pri zbiranju starin spremenil, če bi se lahko še enkrat vrnil v mladost?

Jure Klobčar

Jure Klobčar

Peter Habe je domačijo podedoval po starših. Globoko v genih ima delavnost in pridnost. Na dan obiska je bil na traktorju že ob peti uri zjutraj. Prostrana domačija je idealna paša za ovce, a ni samo lepota narave tisto, kar pritegne obiskovalca.

Novice

Zakaj je bila obnova vrtčevskega igrišča tako zahtevna?

Peter Habe: »Moj idealen dopust bi bil, da bi ves čas potoval in obiskoval bolšje sejme.«

Ko gremo mimo hiše, vidimo ostanke bombnika, ki je bil med drugo svetovno vojno sestreljen na Dobrni. Takoj nam pove vse podrobnosti. Pot nas vodi na drug konec posestva, ki ga je Peter uredil za piknike, okolico je okrasil z mlinskimi kamni. Nekoč je v jezeru gojil tudi različne ribe, zdaj mu za vse zmanjkuje časa.

Celo leto treniral za kolesarski podvig

Ko je bil Peter mlajši, bi se, če bi ga kdo vprašal, kaj bi najraje zbiral, odločil za motorje. Zdaj je najponosnejši na zbirko koles. In res je kaj videti. Razstavljenih je šestdeset koles, a jih ima v depojih še najmanj štirikrat toliko, se smeji.

Jure Klobčar

Kamorkoli pogledaš, sama kolesa, ki imajo svojo zgodbo. V naših krajih smo prva začeli dobivati po letu 1880, in sicer z velikim sprednjim in manjšim zadnjim kolesom. »Pred štirimi leti sem se z njim odpeljal na Hrvaško, zadaj sem imel še prikolico in dvajset kilogramov prtljage,« razlaga Peter, ki je za ta podvig treniral celo leto. »Prvo veliko kolo sem pripeljal iz Pariza, sicer pa me najbolj zanimajo slovenska kolesa izpred druge svetovne vojne.«

Novice

Rogaška Slatina uvrščena med najboljša zdravilišča v Evropi

Njegovo kolo v filmu

Vso sobo napolnijo tako imenovana obrtniška kolesa, ki so jih obrtniki uporabljali pred drugo svetovno vojno in najdlje do leta 1970, ko je na dom prišel še kakšen obrtnik, ki je povezal lonec, popravil dežnik ali fotografiral.

Zbirka res naredi vtis in človek ne more verjeti, da so nekoč obrtniki imeli na kolesu vse orodje, naj so bili fotografi, krojači, smetarji, mlinarji, brusilci, čevljarji, pleskarji, mlekarji … Obrtniško kolo lončarja iz leta 1924 je iz Kamnice pri Mariboru, fotografsko iz Celja. Gasilsko kolo je iz Francije, in sicer letnik 1930, pri čemer ga pri nas ni bilo mogoče dobiti.

Jure Klobčar

V zbirki je tudi kolo za prevažanje piva Union. »Delovalo je na žeton, kupil sem ga v Vodicah, verjetno so ga bolj uporabljali za veselice. Z njim sem se ›fural‹ po Dobrni, a ne moreš z njim v hrib,« pojasnjuje Peter. Pri njem so se oglasili tudi italijanski filmarji, ki so iskali kolo brusilca; v ožjem izboru so bila tri kolesa, na koncu so izbrali Petrovega.

Novice

Stara grofija jemlje dih: tudi pod zemljo zgodovinski zaklad

Med novejšimi kolesi je Rogov tandem, ki je redkejši. Posebno je tudi kolo s prikolico, v kateri lahko oče pelje s sabo štiri otroke. Na nekem starem oficirskem kolesu izpred druge svetovne vojne opazimo posebno podrobnost, ki je bila namenjena prstanu.

Vnukinji obožujeta starodobnike

Ko je bil Peter še mlad, je s sosedom naročil vse motorevije, ki so izhajale v Nemčiji. Motoristična strast ga je že minila, a kljub temu ima motorje v zbirki razdeljene na tiste pred prvo svetovno vojno in tiste po njej.

Jure Klobčar

Iz leta 1926 ima starodobnika znamke Wanderer in z njim se še vedno kam zapelje. Iz obdobja po drugi svetovni vojni ima v zbirki največ motorjev znamke Tomos. NSU prima s prikolico, ki jo je prejšnji lastnik na Gorenjskem imel za psa, je izdelana v Sarajevu po nemški licenci, s Hrvaškega so motorji TMZ in iz Srbije znamke Partizan Subotica.

»Če bi imel takšno pamet, kot jo imam zdaj, bi marsikaj začel zbirati prej. Predvsem kolesa. Tudi te stvari, ki jih imamo zdaj, bodo nekoč veliko vredne, saj nihče nima več ›dil‹, na katere bi kaj spravil,« pravi zbiratelj.

V zbirki ima tudi tri starodobnike. Panther Lima je letnik 1978 in ga je kupil v Ankaranu pri zbiratelju. Z njim se vozi vsakih štirinajst dni, če bi imel čas, bi nanj sedel še večkrat. »Letos sem bil z njim v Laškem na Pivu in cvetju. Tudi vnukinja je šla z mano, druga je šla s kolegom,« pojasnjuje, s čim ju najbolj razveseli. Austin letnik 1936 je bil med našim obiskom na popravilu. Dodaten razlog za ponoven obisk.

Oglasniki in bolšji sejmi v tujini

V stari delavnici poleg hiše ima tudi zbirko lesenih mask, ki jih je izdelal kot otrok. »Vse so iz enega kosa lesa, vejo sem uporabil za nos. Denarja nismo imeli, in če sem hotel masko, sem si jo moral izdelati,« pripoveduje.

Že kot dvajsetletnik se je zanimal za etnološke predmete. »Če bi imel takšno pamet, kot jo imam zdaj, bi marsikaj začel zbirati prej. Predvsem kolesa. Tudi te stvari, ki jih imamo zdaj, bodo nekoč veliko vredne, saj nihče nima več ›dil‹, na katere bi kaj spravil,« pomodruje.

Jure Klobčar

Včasih je veliko stvari kupil s pomočjo oglasnika, a ko je prvič prišel na bolšji sejem v Mannheimu, se mu je odprl svet. »Bilo je noro. Moj idealen dopust bi bil, da bi ves čas potoval in obiskoval bolšje sejme.«

Novice

Ta planinski dom z novim najemnikom bo odprt tudi na najdaljšo noč v letu

A ni samo on tisti, ki si ogleduje starine. Vsako leto ga obiščejo vsi učenci petih razredov z Dobrne in iz Velenja, saj je njegov muzej v sklopu učne poti škrata Bisera.

Vsako leto jih najbolj zanima rikša, predvsem so veseli, da se lahko vozijo z njo. Sicer je to originalna rikša iz Indije, ki jo je uvozil iz Nemčije. K ogledu so seveda vabljeni vsi, ki jih zanimajo starine. Nekaj ur mine kot blisk.