Andraž Purg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Razprave in nasprotovanja predlogu državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini se med kmeti in krajani nadaljujejo tudi v teh dneh. Nekatere Spodnjesavinjčane je minuli teden še dodatno razburila izjava predsednika vlade Roberta Goloba, ki je ob robu obiska v savinjski regiji glede načrtovanih suhih zadrževalnikov dejal, da se spremembi upira le manjšina, tudi če gre za njeno korist in da mora javni interes prevladati nad koristjo posameznika. V Civilni iniciativi Savinja ob tem poudarjajo, da prebivalci, ki se ne strinjajo z žrtvovanjem lastne varnosti in okolja, ne morejo biti označeni kot manjšina.

Slovenija

Vlada v Celju: tudi o protipoplavnih ukrepih in dolgotrajni oskrbi

Peer: »Popuščanje nasipa lahko privede do rušilnega cunamija«

Da predlagan DPN ne prinaša večje poplavne varnosti prebivalcev Spodnje Savinjske doline, temveč jih gradnja suhih zadrževalnikov izpostavlja še večji nevarnosti, jasno poudarja Grega Peer iz Civilne iniciative Savinja.

»Če voda v zadrževalniku spodkoplje nasip, so lahko posledice njenega razlitja katastrofalne v primerjavi s klasičnim prelivanjem vode med bregovi. V primeru poplave v Spodnji Savinjski dolini voda narašča razmeroma počasi in se imajo ljudje čas umakniti na varno, prav tako je poplavne vode bistveno manj. Popuščanje nasipa polnega zadrževalnika pa lahko privede do rušilnega cunamija, ki odnaša hiše in resno ogroža življenja,« poudarja Peer, ki meni, da je predlagan načrt zadrževalnikov, ki so umeščeni neposredno ob stanovanjska naselja popolnoma nesprejemljiv.

»Potem je tukaj še pritisk na podtalnico, ki bi nedvomno poplavljala naselja zunaj zadrževalnikov. Podtalnico v savinjski regiji zaradi pretežno prodnate sestave tal skoraj povsod najdemo že meter pod površjem,« še poudari sogovornik, po mnenju katerega ponavljajoče poplavljanje kmetijskih površin znotraj suhih zadrževalnikov pomeni trajno izgubo kmetijskih zemljišč za dolgoročno pridelavo hrane.

Grega Peer

Sanjski gradbeni projekt?

Grega Peer zato poudarja, da je projekt povsem neskladen z veljavno evropsko zakonodajo in njenimi smernicami, ki temeljijo na naravnih rešitvah. »Projekt se skoraj ne razlikuje od tistega iz leta 2023, ki smo ga že takrat prijavili evropski komisiji. Ta je pritrdila, da so suhi zadrževalniki izrazito tehnični ukrepi, in o vsebinski neskladnosti tudi obvestila komisijo za kohezijska sredstva. Projekt ne sodi v razvito evropsko državo, v kateri je varnost nekega dela prebivalstva žrtvovana za povečano varnost drugih. Spodnja Savinjska dolina svoj doprinos k poplavni varnosti Celja in Laškega že plačuje. Z lokalno sprejemljivimi rešitvami lahko nase sprejmemo še nekaj bremena, nikakor pa ga ne bomo v celoti preveli nase zavoljo žrtvovanja varnosti lastnih občanov in okolja,« je jasen Peer.

Kmetijstvo

Savinjski kmetje ostro proti DPN: »Svoj teren najbolje poznamo mi«

»Če bomo tiho, bodo menili, da odpora ni. A ni tako. Ne bomo dovolili, da se zaradi povečanja poplavne varnosti v Celju in Laškem žrtvuje nas. Ne moremo se deliti na več in manj vredne državljane,« poudarja Peer.

Dodaja, da si krajani prizadevajo za ureditev poplavne varnosti, ki jo je država zanemarjala 35 let, vendar mora biti ta učinkovita in sorazmerno razdeljena med vse občine od izvira do Zidanega Mosta. Prav tako mora lokalnemu prebivalstvu res nuditi zaščito. Za zagotavljanje poplavne varnosti, h kateri bi močno pripomoglo tudi redno čiščenje vodotokov, bi po njegovem mnenju zadoščali že prepustitev poplavnih ravnic in varovalni nasipi ob naseljih, ki so na najvišji točki visoki največ dva metra.

»Višina vode ni bila nikoli težava, temveč je bila težava njeno razlivanje. Spraviti nekajkratnik vode, ki se razlije ob poplavi, za osem metrov visoke pregrade ob stanovanjskih hišah, je norost brez primere. To je sanjski gradbeni projekt za vsakega gradbinca, ki bi sedem let prelagal zemljo z enega na drug kup za dobro plačilo, odgovornosti za projekt, jasno, spet ne bi nosil nihče,« še pove Peer, ki jasno poudarja, da so krajani pripravljeni prispevati svoj delež k poplavni varnosti, a ne na način, ki je predlagan v trenutnem DPN.