50 let duhovnik: Z ljudmi se veseli, ko so žalostni z njimi sočustvuje
»Ljudje imajo radi duhovnika ob sebi v lepih in težkih trenutkih življenja. Oboje mi daje znak, da me potrebujejo,« pravi duhovnik Jožef Hribernik.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Hribernik, ki kot duhovnik že skoraj 50 let deluje na Pilštanju, je eden od letošnjih nagrajencev Občine Kozje. Ta mu je podelila srebrni grb. Cerkveni sodelavec, ki je nedavno praznoval 80. jubilej, krajane spremlja pri krstu, obhajilu, birmi, poroki. Ob njih je nazadnje tudi ob pogrebih. Kot je dejal, mu dela, tako na duhovnem, kot na materialnem področju, ne manjka.
Z domačini povezani kot velika družina
Na Pilštanju deluje vse od leta 1977, ko je zamenjal takratnega župnika in dekana Franca Jagra. Utrip življenja duhovnika v tem okolju, ki je znan tudi po starem trgu in se omenja tudi kot kraj, kjer naj bi bila rojena sveta Ema, je Hribernik opisal kot zanimiv. Vsak dan vodi maše. Skrbi tudi za verouk. Udeležujejo se ga skoraj vsi otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo v Lesičnem. Dober obisk verouka je tudi v župniji v Zagorju pri Lesičnem, ki jo ima letošnji občinski nagrajenec v soupravljanju od leta 2003. Nekaj časa je bil tudi soupravitelj župnije Prevorje.
Z domačini so povezani kot ena velika družina. Vedno se radi odzovejo, če jih prosi za kakršnokoli pomoč. »Naše sodelovanje je zares čudovito,« je povedal in dejal, da čuti veliko vzajemnost. Tudi župljani opažajo, da si ta duhovnik ves čas bivanja med njimi pridobiva nove sodelavce, ki mu pomagajo oblikovati dogodke pod okriljem cerkve in župnijskega življenja. »Praznovanja prvih obhajil in birm v župniji Pilštanj so vedno zelo skrbno pripravljena. Ljudje se vedno bolj radi se odzovejo za sodelovanje,« so zapisali v obrazložitvi za podelitev občinskega grba.
Trije bratje sledili božjemu klicu
Hribernik izvira iz vasi Senovica v Šmarju pri Jelšah. Otroštvo je preživljal skupaj z brati Tončkom, Vilijem in Marjanom pri starših na srednje veliki kmetiji. Njegova mlada leta so bila prepredena z otroško igro, pomočjo staršem in druženjem z vrstniki. »Imel sem čudovite starše, dokler so živeli,« je povedal.
Vsa njegova družina je bila zelo predana veri. Ko je starejši brat odšel v semenišče, sta se tudi Jože in njegov brat Vili odločila slediti božjemu klicu.
Vmes tudi kmetoval
Jože je po uspešno končani osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah v jeseni leta 1961 odšel k bratom salezijancem po zgledu starejšega brata Antona. Vpisal se je v 1. letnik splošne gimnazije v Križevcih na Hrvaškem, teologijo je študiral v Ljubljani in Mariboru. Ko je najmlajši brat Marjan, ki je prevzel kmetijo, odšel k vojakom, je Jože prekinil študij in doma kmetoval.
»Vmes ga je škof Držečnik večkrat spraševal, kdaj se bo vrnil. Kljub izzivom na kmetiji je Jože ostal zvest klicu od zgoraj in po bratovi vrnitvi z juga, se je vrnil v semenišče. Na praznik apostolov prvakov, na Petrovo leta 1976 je po škofovih rokah prejel mašniško posvečenje,« so predlagatelji za občinsko priznanje zapisali v obrazložitvi.
Njegov najstarejši brat Tonček je bil duhovnik med drugim v Sevnici, v Kapeli pri Radencih in na Škofijah. Sedaj je že upokojen. Vili, ki je od Jožefa mlajši dve leti, je duhovnik v župniji Dolenci v Prekmurju.
Čut do kulturnih spomenikov
Najbolj ga osrečuje sožitje z župljani, da se med seboj lepo razumejo. In očitno tudi oni vidijo doprinos, ki ga pušča v tamkajšnje okolju. V obrazložitvi, ki so jo pripravili kot predlog za to, da mu občina podeli občinski grb, je zapisano, da se Jože Hribernik vsa leta bivanja med njimi trudi in zavzeto skrbi za redno vzdrževanje cerkva in ostalih stavb v vseh treh župnijah. Obnovil je med drugim župnijski cerkvi na Pilštanju in v Zagorju ter podružnične cerkve v Lesičnem, Doblezičah, na Gubnem. Zamenjal je kritino na teh objektih in s tem poskrbel, da je ostrešje stabilno v vseh vremenskih razmerah.
Zakaj se mu to zdi tako pomembno? »To so kulturni spomeniki, ki jih je treba vzdrževati. Pri tem so v pomoč prispevki župljanov, in prispevki, ki jih prejmemo še od drugod – od obrtnikov in drugih dobrih ljudi,« je razložil. In dodal, da je vse to ogledalo urejenega kraja.
Orgle spet zvenijo
S pomočjo dobrih ljudi je v župnijskih cerkvah na Pilštanju in v Zagorju obnovil ter na novo postavil orgle, katerih glas polepša nedeljsko in praznično bogoslužje. »Bile so v zelo slabem stanju. Obnovili smo jih na tak način, da smo ohranili ohišje, notranji deli pa so večinoma novi. Ljudje so zelo hvaležni, da imajo spet zveneče orgle, ki so sestavni del liturgičnega slavja pri sveti maši,« je dejal. Obnovljena glasbila so bila deležna slovesnega blagoslova.
Kot so še omenili predlagatelji, ki so Hribernika predlagali za občinski grb, ima slednji pevski čut in v zborovske zasedbe vedno znova vabi nove člane. S požrtvovalnostjo in vsakodnevno zavzetostjo pridobiva pevce, ki s svojimi glasovi popestrijo bogoslužja.
Krajani cenijo njegov trud
Duhovnik Jože Hribernik je zelo priljubljen v obeh župnijah in tudi širše. Dobro sodeluje s številnimi društvi in organizacijami v okolju. Med drugim z OŠ Lesično, s kulturnimi društvi, krajevnima organizacijama rdečega križa Lesično in Zagorje, Prostovoljnim gasilskim društvom Lesično Pilštanj Zagorje, Turističnim društvom Pilštanj, Krajevno skupnostjo Lesično, Občino Kozje.
Udeležuje se predaj novih pridobitev svojemu namenu, enkrat mesečno nudi duhovno pomoč v Domu starejših Kozje.
Predlagatelji so v obrazložitvah še zapisali, da je vsestransko dejaven in požrtvovalen pri svojem duhovniškem poslanstvu. Veliko pozornosti namenja vsesplošnemu dogajanju in življenju v obeh župnijah, tako na Pilštanju kot v Zagorju pri Lesičem. Hvaležni so za njegovo dobrodelnost ter skrb za krajane.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
