Digitalizacija je danes nuja, ne izbira
Koronavirus nas je veliko naučil tudi o digitalni (ne)pismenosti Po tednih izolacije se naše življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. Dnevne videokonference in virtualne klepete ponovno zamenjujejo srečanja v živo. Čeprav je pristen socialni stik nemogoče nadomestiti, smo v zadnjih tednih dodobra spoznali, da lahko delujemo in da tudi znamo delovati na daljavo. To nam omogoča sodobna digitalna tehnologija, ki jo že nekaj časa postopno spuščamo v svoje življenje. V obdobju, ko smo bili zaradi zdravstvenih razmer prisiljeni ostati doma, smo spoznali številne prednosti digitalizacije. Ves svet je deloval virtualno. Postavili so se novi temelji digitalnega tehnološkega razvoja. Danes je skoraj vsem jasno, da poti nazaj ni in da je digitalizacija nujna. Hkrati je zadnje obdobje razkrilo številne digitalne pomanjkljivosti, s katerimi se bo družba soočila.
O pomenu in pasteh digitalizacije smo se pogovarjali z direktorico Digitalnega inovacijsko stičišča (Digital innovation hub – DIH) Slovenije Katjo Mohar Bastar. Kot pravi, je glavna naloga organizacije, ki jo vodi, digitalizacija gospodarstva in posredno tudi družbe. »Če družba ni digitalizirana, ne more uporabljati digitaliziranih storitev, ki jih gospodarstvo ponuja,« pravi in pojasni, da je delovanje stičišča usmerjeno predvsem k pomoči majhnim in srednjim podjetjem. »Med nalogami stičišča sta organizacija interaktivnih delavnic za razvoj digitalnih kompetenc in analiza digitalnih zrelosti, z različnimi strokovnimi izvajalci pripravljamo tudi številne programe za posamezne zaposlene v podjetjih.«
V času krize, ko smo se bili prisiljeni posluževati več tehnologije, je DIH Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo izvedel anketo, pri kateri je sodelovalo 90 podjetij. S tem so dobili sliko, kaj podjetja pri nas trenutno potrebujejo. »Trenutno se ukvarjamo s prenovo katalogov vseh svetovalcev in izvajalcev, kar bo gospodarstvenikom in podjetnikom omogočilo, da bodo imeli na enem mestu zbrane vse informacije glede digitalizacije v Sloveniji. Naša naslednja naloga je dvig digitalnih kompetenc. Ravno v času koronakrize se je pokazalo, da so številni ljudje navajeni, da imajo v službi informatika oziroma človeka, ki ›obvlada‹. Ko smo ostali v svojih domačih pisarnah, smo se morali znajti sami in pokazalo se je, da marsikdo nima dovolj znanja oziroma da mu manjka tehničnih kompetenc pri rokovanju s sodobno tehnologijo, pripomočki in z aplikacijami. V tem času so na primer številni starši imeli težave pri pomoči otrokom pri šolanju na daljavo. Tudi tisti, ki imajo potrebno opremo, velikokrat nimajo dovolj ustreznega znanja. Mislim, da je bilo obdobje karantene resnično pravi preizkus za Slovence, koliko smo v resnici digitalno pismeni, koliko smo se sposobni hitro prilagoditi spremembam,« pravi Katja Mohar Bastar.
Na kateri stopnji digitalizacije smo trenutno v Sloveniji?
Pred koronakrizo smo v svetu elektronskih telekomunikacij in digitalizacije za občutek, kako smo digitalizirani, sledili različnim indeksom. Med najpomembnejšimi je DESI-indeks, ki je Slovenijo uvrščal okoli 16. mesta med članicami evropske skupnosti. Nato je prišel petek, 13., dan streznitve. Prisiljeni smo bili ostati doma in postopno vsi nekako postali odvisni od tehnologije. Ne samo za delo in šolanje od doma, kar je bilo seveda glavno, ampak tudi za spletno nakupovanje, druženje na daljavo, virtualne oglede muzejev, koncerte od doma in še več takšnih stvari, ki so se dobesedno čez noč preselile na splet. Takrat se je za tiste, ki so za tovrstno tehnologijo bolj dojemljivi, zgodil hiter napredek – naši otroci so postali hitro digitalno precej usposobljeni – tisti, ki se predhodno s sodobno komunikacijsko tehnologijo niso veliko srečevali, so imeli v tem novem svetu precej več težav. To nam je pokazalo, da bomo morali družba kot celota, vsi posamezniki in še posebej gospodarstvo več vlagati v ustrezno izobraževanje. Ne zgolj za primer, da se bomo ponovno znašli v situacij, ko se bomo morali oddaljiti in ostati doma, temveč predvsem zato, ker so se sedaj postavili tehnološki temelji, na katerih bomo morali graditi. Pred koronakrizo je bila digitalizacija kot možnost, kot nekaj, kar je dobro imeti, danes je nekaj, kar je nujno imeti. Bolj kot bomo digitalno izobraženi, bolj bomo konkurenčni. Zdaj se je pokazalo, da so podjetja, ki so se znala hitro prilagoditi, ki so znala svoje storitve ponuditi na spletu, čas skoraj popolne ustavitve veliko lažje prešla. Na primer kmetje, ki so svoje pridelke ponudili na spletu, so to vez s strankami obdržali tudi po sproščenih ukrepih. Ugotovili so, da je lahko splet zelo dober prodajni kana, ki bo v prihodnje verjetno postal nujen.
Eden pomembnih vidikov digitalizacije, ki pri marsikom še vedno vzbuja vsaj kanček strahu ali nezaupanja, je varnost. Kako varni so v tem digitalnem svetu ali svetu v oblaku naši osebni podatki?
Varnost na spletu je že dolgo aktualna tema, s katero se ukvarja več ustanov – Safe.si, Si-CERT, a tudi vsak ponudnik bodisi omrežja bodisi aplikacij mora poskrbeti za varnost svojih storitev. Pri varnosti – tako kot na vsakem področju življenja – lahko največ naredimo sami. Varnost na spletu, če se pri tem vprašanju osredotočim na podjetje, je del digitalizacije, ki je še vedno premalo prepoznan. Podjetja, dokler niso napadena, ne prepoznajo potrebe po tem, da bi pregledala svoje sisteme in poskrbela za ustrezno stopnjo varnosti pri sebi. V ta namen imamo tudi vavčer za kibernetsko varnost, katerega uporabo zagotovo priporočam. Že s pregledom podjetje najde svoje ranljive točke in jih lahko hitro odpravi brez večje povzročene škode, ki mu jo lahko povzroči kibernetski napad.
Digitalizacija sveta in nenazadnje naših življenj je zagotovo neizbežna. A zdi se, da s tem posameznik vendarle izgublja dobršen del zasebnosti. Nadzor na tem področju sicer obstaja, a se med državami močno razlikuje. V Evropi je varovanje podatkov, ki jih o nas zbira veliki brat, še dokaj dobro zaščiteno, medtem ko se varnosti v Aziji in Združenih državah Amerike, državah, ki prednjačijo na tehnološkem področju, posveča precej manj pozornosti.
Evropa je v preteklih letih predvsem zaradi močnega nadzora precej zaostala za hitro razvijajočimi se Azijo in ZDA. Vendar se je po drugi strani ravno nadzor, vsaj na področju osebnih podatkov, pokazal kot dobrodošla konkurenčna prednost. Pred uporabo posamezne aplikacije ali programa se mora uporabnik strinjati z navedenimi pogoji uporabe, kjer je ponavadi navedeno tudi, koliko podatkov bomo komu prepustili in v kakšne namene jih bo uporabljal. Vendar uporabniki sami nismo dovolj zavestni in natančni, da bi natančno prebrali, kaj piše v soglasju, in mnogokrat kar potrdimo, da lahko čim prej pridemo do uporabe.
»Do kakšne mere se bomo digitalizirali, bo pokazal čas. Vendar je človek v svoji osnovi še vedno družabno bitje, v kolikšni meri, je odvisno tudi od našega okolja. Mislim, da bo ravno to narekovalo hitrost digitalizacije posamezne družbe. Temeljne vrednote bo težje digitalizirati – v Italiji ›none‹ najbrž ne bodo naročale špagetov in pri nas bo goveja juha še vedno domena mame.«
»Digitalizacija nam prihrani čas in denar, nudi določeno udobje iz domačega naslonjača, hkrati omogoča povezovanje s celim svetom z nižjim ogljičnim odtisom.«
LKK, foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
