Duševne stiske: če nismo v redu, spregovorimo, saj pomoč obstaja
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v Celju - kot uvod v Festival duševnega zdravja, ki bo 15. maja v knežjem mestu – organiziral pogovor o duševnem zdravju.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Na pogovoru v Knežjem dvoru so sodelovali športnik Štefan Hadalin, igralec Žan Papič, po videopovezavi pa tudi pevka Rebeka Dremelj. Vsak od njih se je v svojem življenju srečal z duševno stisko. Sporočilo vseh je enotno: če nismo v redu, spregovorimo o tem in poiščimo pomoč.
Žan Papič se že vrsto let sooča z bipolarno motnjo.
Na srečanju je zato poudaril, da je pomembno znake duševne stiske opaziti pravočasno in da sta podpora svojcev in strokovna pomoč ključnega pomena: »Treba je ločiti med slabo voljo in bolezenskim stanjem. Pomembno je, da se čim prej obrnemo po strokovno pomoč. Življenje je lahko boljše,« je dejal.
Trčiš v vzorce ...
Nekdanji vrhunski smučar Štefan Hadalin je opisal tudi svojo izkušnjo izčrpanosti, s katero se je soočal v svoji športni karieri. »Trčiš ob vzorce in navade, ki so te pripeljali do vrhunskosti, hkrati pa ti potem to vrhunskost onemogočajo. Takrat potrebuješ pomoč strokovnjakov,« je povedal.
»Meni so pomagale terapije in pogovori, poleg tega sem se aktivno ukvarjal še z drugimi aktivnostmi.
Pomembna je strokovna pomoč, ki mi je zelo pomagala, saj če se človek ne začne ukvarjati s svojimi strahovi in izzivi, le-ti enkrat pridejo na dan. Zakon časa ne počiva. Vse se nabira in izbruhne,« je Hadalin še dodal na srečanju.
Še posebej to velja za športnike, ki so pogosto soočeni z visokimi pričakovanji javnosti in okolice. »Iskreno si je treba priznati, kako se dejansko počutiš,« je še dejal in poudaril tudi pomen podpore družine.
Premalo se pogovarjamo
Rebeka Dremelj je v posnetku omenila tudi svoj primer v obdobju po diagnozi raka, dotaknila se je izkušnje paničnih napadov in anksioznosti. A hkrati vsem prav tako svetovala strokovno pomoč, ko se soočijo z duševno stisko in ne zmorejo več sami.
Tako Papič in Hadalin sta jasno omenila, da se v družbi premalo iskreno pogovarjamo o svojih težavah, o odnosih. »Premalo smo iskreni drug do drugega. Že s pogovorom lahko naredimo veliko,« sta dejala. .
Stigmatizacija
»Stigmatizacija v primeru duševnih stisk je v družbi še vedno prisotna, ampak upam, da bodo ravno osveščanje in številni dogodki, kot je bil ta v Celju in kot bo Festival duševnega zdravja, ter osveščanja prispevala k temu, da bomo duševno zdravje sprejemali kot del celote človeka, ne kot nekaj, kar bi skrivali,« je dejal strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen.
Ob tem je dodal, da je vesel, da Celje podpira festival, saj je NIJZ ravno pred 25 leti v Celju začel s programom To sem jaz, ki je namenjen podpori mladostnikom tudi na področju in naslavljanju tistih tem, ki jih v življenju pestijo in so za razvoj izjemno pomembne.
Tudi župan Matija Kovač je poudaril, da je ponosen, da bo festival ravno v Celju: »Vsem bo omogočil da se udeležijo dogajanja in delavnic s področja duševnega zdravja, ki se bodo zvrstile v mestu.«
Festival duševnega zdravja bo 15. maja 2026 v Celju obiskovalcem ponudil številna predavanja, delavnice, pogovore in aktivnosti, namenjene krepitvi duševnega zdravja ter zmanjševanju stigme.
Program si lahko ogledate TUKAJ
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
