Arhiv NTRC

Ob prihodu v Celje je premier Robert Golob med drugim povedal, da je podjetje Gen-1, v katerem je delal vrsto let, svojo prvo podružnico odprlo prav v Celju. »Če smo Primorci prepoznali razvojni potencial tega območja, ga morate toliko bolj prepoznati Celjanke in Celjani in ga razviti v uspešno razvojno zgodbo,« je poudaril.

Preden ste prišli na intervju, sem opazovala, kako vas na ulici ustavljajo ljudje, se rokujejo in fotografirajo z vami. Kaj so vam povedali Celjani?

Pravijo, da se mi želijo zahvaliti, ker se je vzdušje v državi v zadnjih mesecih spremenilo na bolje. Da v politiko in družbo prinašam optimizem ter pozitivno energijo. Veseli me, da se ljudje počutijo bolje, bolj sproščeno. Na to sem zelo ponosen. Predvsem pa na to, da smo ljudem vrnili mir in dostojanstvo.

Na kaj najprej pomislite ob besedi Celje?

Moja prva asociacija so Celjski grofje. Najprej pomislim na to plemiško in vladarsko rodbino. In na pivovarno …

Prosim?

Ne, ne ... (smeh) Šalim se, malo prej sem se peljal mimo Laškega.

Ne bova o pivu, saj je bilo pred kratkim martinovo. Radi posežete po kozarcu žlahtne kapljice?

Da, tudi kdaj. Vendar ko pijem, ne vozim. No, zdaj me vozijo drugi.

Pogosti so pozivi, naj pijemo zmerno. Kaj pomeni zmerno?

Slovenci smo glede tega, kaj je zmerno pitje alkohola, predvsem veliki goljufi samih sebe. Ko pijemo, se prepričujemo, da ne pretiravamo. To dojamemo šele, ko sedemo za volan. To je neodgovorno do sebe in drugih. Zato pravim, če ljudje pijejo, naj potem ne vozijo.

Približno pol leta ste za krmilom vlade. V delo vnašate novo dinamiko in veščine iz gospodarstva, ki jih pri predsednikih vlad doslej nismo bili vajeni. So menedžerski prijemi lahko učinkoviti pri vodenju države?

Vsekakor. Če to, kar počnem, ne bi delovalo, mi ljudje ne bi zaupali. Brez zaupanja ljudi pa politik ne more nič narediti. To se je pokazalo pri prejšnji vladi. Ko je izgubila zaupanje ljudi, je izgubila volitve in oblast. A ne gre zgolj za veščine vodenja. Predvsem gre za to, da je treba sprejemati odgovornost za svoje delo. Od nje ne smeš nikoli bežati. Če želiš napredovati, se ne smeš bati napak. Jaz se jih ne bojim. Niti svojih niti napak sodelavcev. Pomembno je, da jih čim prej odpravimo in se iz njih nekaj naučimo. Nihče ni nezmotljiv, tudi jaz nisem. Tudi v vladi se nam bo pripetila kakšna napaka, vendar jo bomo izkoristili za izboljšanje svojega dela. Ko enkrat sprejmeš to filozofijo, lahko premikaš meje mogočega.

Štejete med svoje napake tudi izjavo, v kateri ste na volilni večer po prvem krogu predsedniških volitev dejali, da ne boste dovolili, da se kandidat stranke SDS zavihti v predsedniško palačo?

Za prvo predsednico Slovenije so se odločili volivke in volivci. S to izjavo sem želel opozoriti, da je v Sloveniji čas za spoštovanje vladavine prava, za svobodo in spoštljiv dialog ter da je treba narediti dokončni prelom s politiko izključevanja, blokad in ustvarjanja izrednih razmer.

Deloholik ste, inteligentni, lucidni, temperamentni, pronicljivi, pravijo. Imate kdaj težave, ker sodelavci težko sledijo vašemu ritmu in obsegu dela?

Ne, teh težav nimam. Moja ključna naloga je, da sodelavke in sodelavce navdihujem k udejanjanju njihovih sposobnosti oziroma talentov. Da si upajo slediti naši skupni viziji. Ko najdeš delo, v katerem uživaš, je vse preprosto. Delo ti je v užitek. Sodelavci tu in tam želijo, da bi bil ritem dela manj naporen, ampak ga ne narekujem jaz, temveč zahtevne okoliščine. Delati moramo hitro in odločno. Žal imamo opravka z opozicijo, ki ne razume, da je prav zdaj treba delovati povezano. Očitno se ne zaveda, da s tem sama sebi žaga vejo, na kateri sedi.

Da bo opozicija neizprosna, je bilo pričakovano. Vas je kdaj prijetno presenetila s svojo državotvorno držo?

(smeh) Je mogoče vas?

To je vprašanje za vas.

No, celotne opozicije res ne smemo metati v isti koš. Stranka Nova Slovenija je državotvorna. Prav je, da je kritična do vlade, v naši vladi znamo in zmoremo sprejemati kritiko. A pomembno je, da ne ovira delovanja državnih ustanov, kot to počne stranka SDS. Ta je brez vsebine, njen edini namen je ovirati delo zakonodajnih in izvršilnih inštitucij. To zame ni državotvorno.

Pred nami je referendumski trojček, na katerem bomo med drugim odločali tudi o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTV), s katerim naj bi preprečili vpliv politike na vodenje zavoda. Kot pravijo zaposleni, so razmere vedno bolj nevzdržne, saj vodstvo dopušča, da se nacionalna televizija iz profesionalnega medija spreminja v strankarsko trobilo.

To ni več nacionalna televizija, ampak nacionalna sramota!

Toda zakaj ste dopustili, da so šle razmere tako daleč? Profesor dr. Marko Milosavljevič s Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede opozarja, da razmere v zgodovini RTV še nikoli niso bile tako kitične. Zakaj niste ukrepali že prej?

Zato, ker želimo razmere na RTV spremeniti z zakonom. Ko smo se v Gibanju Svoboda podali na volitve, smo državljanom obljubili, da bomo spoštovali ustavo in zakonodajo. Mi ne bomo kršili zakonov, kot je to počela vlada Janeza Janše.

In če bo referendum padel?

Prepričan sem, da bodo državljanke in državljani prišli na referendum in bodo podprli tako nov zakon o RTV, ki bo normaliziral razmere v tem javnem zavodu, kot tudi zakon o vladi ter zakon o dolgotrajni oskrbi.

Slišati je mogoče, da vas kolegi predsedniki vlad držav članic Evropske unije cenijo kot strokovnjaka za energetiko in menda vas v tej energetski krizi za nasvet pokliče celo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Predsednik vlade sem postal v času največje energetske krize in imam to srečo, da lahko znanje ter izkušnje s področja energetike, ki sem jih nabiral vse življenje, zdaj uporabim. In voditelji držav članic Evropske unije so to prepoznali. Ker so modri ljudje.

Vas mika delo evropskega komisarja?

Ne. V Sloveniji imam dovolj izzivov in menim, da lahko naši državi v vlogi predsednika vlade bistveno bolj pomagam.

Omenjala sva že energetsko krizo, a tudi sicer so razmere v svetu vedno bolj nepredvidljive, izzivi so zelo zahtevni. Bo Evropa zmogla enotnost in solidarnost pri premoščanju nakopičenih težav?

Prepričan sem v to. In prav tu se kaže, kakšno korist imamo od Evropske unije tudi državljani manjših držav članic. Še poleti je veljalo, da moramo vse države s svojimi sosednjimi državami podpisati sporazume o solidarnosti. Naša vlada ga je podpisala z italijansko vlado, z drugima sosedoma nam to še ni uspelo. Potem smo predstavniki slovenske vlade z nekaterimi manjšimi članicami Evropsko komisijo uspeli prepričati v pripravo predloga uredbe, s katero bo solidarnost postala obvezna za vse.

Smo prebivalci Slovenije torej lahko mirni glede obvladovanja draginje ter nemotene energetske in prehranske oskrbe? Obstajajo črni scenariji, o katerih v javnosti (še) ne želite govoriti?

Ne, črnih scenarijev ni. Res pa je, da se soočamo z draginjo, zato smo na vladi pripravili celovit paket ciljno usmerjenih ukrepov. Zmanjšati želimo pritisk na cene energentov in hrane. Ko smo junija prevzeli vlado, je bila letna inflacija 10,8-odstotna, od takrat do danes smo jo uspeli znižati na 9,9 odstotka. In še jo bomo znižali. V evrskem območju je bila inflacija junija 8-odstotna, danes je 11-odstotna. Ko je v Evropi inflacija naraščala, še posebej na Madžarskem in v Litvi, kjer je presegla 20 odstotkov, smo jo v Sloveniji znižali, da bi ublažili draginjo. Pomembno je, da plače dohajajo inflacijo, zato smo jih v javnem sektorju dvignili za 4,5 odstotka, ker so se za toliko povišale v gospodarstvu ob nastopu naše vlade. Potem smo povišali tudi pokojnine in otroške dodatke, zdaj nameravamo povišati še minimalne plače. Ampak to ni vse. Zadnje mesece pospešeno vlagamo v razvoj in to bomo nadeljevali. Rezultate pričakujemo v treh letih. Vlada je povečala vsa naložbena sredstva tako za gospodarstvo kot tudi za zeleni preboj, digitalizacijo in druge inovacije. Ti razvojni ukrepi bodo zagotovili dodatne finančne prilive v državni proračun v naslednjih letih, zato bomo lahko iz proračuna več denarja namenili javnemu sektorju in javnim storitvam za ljudi.

Šaleška regija je pred zahtevnim prehodom, ki temelji na nacionalni strategiji o izstopu iz premoga do leta 2033. Številna delovna mesta, ki jih zagotavljata Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, bo treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi. Toda zaradi energetske krize se spet povečujejo potrebe po premogu. Bo premogovnik zato odprt dlje, kot je predvideno?

Ne, prav nasprotno. Slovenija zaradi energetske krize premog krvavo potrebuje. A ga nima. To je katastrofa za državo in sramota za vodstvo Premogovnika Velenje! Premogovnik bi moral zagotavljati vsaj 20 odstotkov potreb po energiji v naši državi. A jih ne. Ker premoga ni, stojita tako Teš 6 kot Teš 5, ki je predviden za rezervo. Zato se moramo že danes začeti pripravljati na to, da bomo premogovnik lahko zaprli prej kot leta 2033, morda že pred letom 2030. Premogovnik Velenje je s takšno proizvodnjo nerentabilen. V resnici nesmiseln. S prestrukturiranjem šaleške regije moramo začeti naslednje leto. Ni časa za obotavljanje. Bojim se, da se tega vsi ne zavedajo v zadostni meri. Nekateri bi s tem raje odlašali. Toda ukrepati moramo hitro. A ne zaradi vlade, ampak zaradi ljudi, ki živijo v Šaleški dolini. Ob tem želim poudariti, da bo ključno prvo obdobje prestrukturiranja, od leta 2023 do 2026. Kar se bo zgodilo v tem času, bo zelo vplivalo na prihodnost Šaleške doline. Če bomo to obdobje prespali, bo ta dolina za daljše obdobje izgubljena.

Intervju si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 17. novembra.  

Foto: Andraž Purg GrupA