Ranljivost informacijskega sistema je ranljivost ljudi
Oktober je bil evropski mesec kibernetske varnosti. Razumljivo je, da so bile tokrat v ospredju kibernetske goljufije, ki so se zaradi pandemije covida-19 pomnožile. Pandemija je zarezala v naša življenja s spremembami delovnega okolja, načina nakupovanja, a tudi doma so računalniki in pametni telefoni postali orodje komunikacije bolj kot kadarkoli prej. Koliko smo pri tem storili za lastno varnost? To je vprašanje, ki bi si ga morali postaviti v podjetjih in v zasebnem življenju. Ukrepi pomenijo delno zaprtost in izoliranost, ampak ali je res tako? Ljudje se ne zavedamo, da lahko fizična izoliranost v tem času s pomočjo sodobne tehnologije vodi v ranljivo odprtost na spletu. Ne pozabite, da so spletni in računalniški goljufivi mojstri vedno korak pred preiskovalci in sto svetlobnih let pred lahkovernim uporabnikom spleta. Pomislite na to, ko boste naslednjič sedli pred računalnik ali z mobilnim telefonom brskali po spletu ter nakazovali denar. (SIMONA ŠOLINIČ)
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, kdo so največkrat tarče računalniških kriminalcev ter, ali je možno takšna kazniva dejanja sploh preprečiti.
Na Celjskem je bilo letos približno 15 spletnih oziroma računalniških kaznivih dejanj, v katerih so bila tarča predvsem podjetja. A to je le 10 odstotkov vseh tovrstnih kaznivih dejanj, saj vsa podjetja tega ne prijavijo. Poleg teh kaznivih dejanj je v tem času ogromno goljufij s plačilnimi karticami oškodovancev pri spletnih nakupih. Teh primerov je letno približno 300. A to še ni vse.
Računalniški kriminal ima velik razpon. »Vsako leto beležimo poleg naštetih primerov tudi kazniva dejanja, povezana z različnimi načini pridobivanja uporabniških podatkov z lažnimi elektronskimi sporočili finančnih ustanov ali dostavnih služb, kjer storilci poskušajo priti do prijavnih podatkov uporabnikov. Kar nekaj goljufij je pri spletnih naložbah v delnice in kriptovalute, spet se pojavljajo tudi spletne piramidne sheme. V zadnjih dveh letih je vzorec delovanja spletnih storilcev ta, da vdrejo v informacijske sisteme podjetij, kjer šifrirajo podatke in nato izsiljujejo za denar,« pravi vodja oddelka za računalniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Goran Jusufovič.
Sodobna tehnologija se razvija ves čas, kar pomeni, da se vzporedno povečuje tudi možnost za kibernetske napade na podjetja in posameznike. Zato so ključne učinkovite tehnike varnostnega nadzora, v podjetjih je pomemben tudi dovolj izobražen kader, da so tveganja za kibernetske napade manjša. »Skrbniki informacijskih sistemov morajo zaradi vedno bolj usposobljenih hekerjev ostajati v koraku s trendi in se nenehno izobraževati,« pravijo v Digitalnem informacijskem stičišču Slovenije, ki osvešča in zagotavlja storitve za rast digitalnih kompetenc, izmenjavo digitalnih izkušenj in primerov dobrih praks na lokalni, regionalni in mednarodni ravni.
»Poleg izjemnega vpliva na družbo in poslovanje kot celoto so trenutne razmere ustvarile vrsto edinstvenih okoliščin, povezanih s kibernetskim kriminalom. Povečan obseg dela od doma, ki ga je povzročila pandemija covida-19, je povečal verjetnost uspeha kibernetskih napadov, kar je vplivalo na povečanje števila in obsega kibernetskih napadov,« pravi tesen sodelavec zavoda Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije in strokovnjak na področju informacijske varnosti Gregor Spagnolo.
Celoten članek je v tiskani izdaji Novega tednika.
