Težki časi za zdravilišča
Kot smo že večkrat poudarili, je turizem tista gospodarska panoga, ki je ob epidemiji koronavirusa utrpela najhujše posledice. Ker so ključni del te panoge tudi zdravilišča, je torej jasno, da delijo usodo slabih časov. O trenutnem stanju, v katerem so se znašla zdravilišča, o pomoči države in možnostih za okrevanje smo se pogovarjali z Iztokom Altbauerjem, direktorjem Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ).
Kakšno je trenutno stanje glede možnosti ponovnega odprtja termalnih središč in hotelov?
Točen odgovor na to vprašanje je najbrž vreden milijon dolarjev … Trenutno je zelo težko odgovoriti na to vprašanje, saj smo odvisni od ukrepov vlade. Vendarle zdravilišča deloma delujejo, na primer ko gre za zdraviliško rehabilitacijo na podlagi napotnice, kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Gre za 10- do 12-odstotni delež dejavnosti zdravilišč, če upoštevamo število prenočitev, a se ta delež med zdravilišči razlikuje. Delujemo v okviru protokolov, ki smo jih sprejeli spomladi ob prvem valu epidemije in tako v zdraviliščih že imamo nekaj tovrstnih izkušenj.
Ali se pogovarjate s pristojnima ministrstvoma, z vlado, kjer obravnavate možnosti za odprtje tudi ostalih dejavnosti?
Za odprtje bazenov, wellnesov, hotelov in gostinskih obratov za druge obiskovalce je naša delovna skupina v okviru sorodnih stanovskih organizacij in v sodelovanju z gostinsko-turistično zbornico na vlado, pristojno ministrstvo in svetovalno skupino naslovila predlog, da bi te dejavnosti zaživele 10. januarja. Če bo to seveda omogočala epidemiološka slika v državi. Hkrati se zavedamo, da je ob trenutnih razmerah bolj stvarno pričakovati, da bo za uresničitev te naše želje treba počakati na prve spomladanske mesece.
Kako je trenutno urejen status zaposlenih v zdraviliščih, jih večina koristi ukrep čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa? V kolikšni meri je prišlo do najslabšega scenarija, do odpuščanja zaposlenih?
Največ delavcev je na čakanju na delo. Skrajšan delovni čas za našo dejavnost ne pride v poštev. Za trenutno dejavnost zdravilišč morajo delovati vse službe, se pravi recepcija, rezervacije, priprava hrane, čiščenje, vzdrževanje, seveda dela tudi medicinsko osebje. Žal so v nekaterih zdraviliščih, ki so bolj vezana na sezonsko obdobje, v katerem so nekoč imela popolnoma zasedene zmogljivosti, že spomladi odpuščali. Tudi ob pomoči, ki jo s protikoronskimi paketi nudi država, so stroški tako visoki, da so družbe morale poseči po teh najhujših ukrepih.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Preberite več v Novem tedniku
