Arhiv NTRC

»Roko na srce takšnega drugega vala epidemije nismo pričakovali. Upali smo, da bomo sredi januarja v omejenih pogojih začeli delovati, novi vladni ukrepi pa so načrte ubili, še preden smo jih začeti izvajati. Glede na trenutno stanje epidemije in ukrepe se bojim, da je pred nami katastrofalno leto,« je le dan pred napovedano delno sprostitvijo ukrepov dejal direktor vitanjskega centra vesoljskih tehnologij Dominik Kobold. Kot je takrat povedal, so v javnem zavodu po večmesečnem zaprtju že prešili v obdobje kriznega upravljanja: »V njem smo zadržali vse investicije in morali racionalizirati poslovanje. Ker trpimo zaradi kadrovske podhranjenosti, upam, da bomo uspeli brez zmanjševanja števila zaposlenih.« Najprej so sicer načrtovali, da bodo lahko letos zaposlili eno osebo, sedaj upajo, da ne bo treba ekipe zmanjšati. »V leto 2021 vstopamo s tremi zahtevnimi projekti, sofinanciranimi iz pridobljenih sredstev na javnih razpisih. Pripravljamo tudi projekte, za katere nujno potrebujemo likvidnostna sredstva. Zagotavljamo jih z izvajanjem tržne dejavnosti,« pojasnjuje Kobold.

Kljub omejitvam izpeljali vse projekte

Zaradi epidemije so bili v Centru Noordung lani prikrajšani za obiske šolskih in drugih večjih skupin. Sprejeli so približno 13 tisoč obiskovalcev, kar je dva tisoč manj kot v letu 2019. »Smo pa imeli rekorden obisk v poletnem obdobju. Zaradi zaprtja konec leta nikakor nismo uspeli izkoristiti celotnega potenciala Kamna z Lune in ostalih vsebin. Bilo pa je več individualnih obiskovalcev in družin in tako je obisk presegel pričakovanja, prav tako smo presegli tovrstne prihodke iz leta 2019,« je razkril Kobold, ki minulo leto kljub vsemu ocenjuje kot uspešno. »Uspelo nam je izpeljati večino zastavljenih ciljev. Seveda je virus zahteval svoj davek in je bilo narejenih veliko popravkov, projekti, razstave, dogodki so zamujali. Kljub vsemu smo se borili.«

Že začetek lanskega leta je bil udaren, ko so v Vitanju izpeljali celovečerni avdio-vizualni dogodek v čast srbskemu raziskovalcu Mihajlu Pupinu. Med odmevnejše dogodke leta 2020 sodi postavitev interaktivne razstave Kamen z Lune. »Res smo se potrudili, da je original kamnine, prinesen z Lune v okviru misije Apollo 17 avgusta prispel v Slovenijo. Septembra smo prejeli še repliko obleke Neila Armstronga in izvedli slovesno odprtje,« na osrednji dogodek lanskega leta spomni direktor. Kljub izjemnemu zanimanju si je kamen uspela ogledati zgolj peščica. Ker je obisk in ogled onemogočalo širjenje koronavirusa, so se v vitanjskem zavodu z Naso uspeli dogovoriti za podaljšanje razstave. Kamen z Lune si bo tako mogoče ogledati še vse do konca aprila.

Kot največji dosežek lanskega leta Kobold ocenjuje ponovni preboj glede razpoznavnosti in pridobivanja referenc na področju delovanja, kar je dobra napoved za nadaljnji razvoj. »Pridobitev originala kamnine z Lune je pač nekaj, kar ima ogromno težo in tega ne bo enostavno ponoviti. Ostale vzporedne vsebine in dejavnosti, ki smo jih dodajali ponudbi, potrjujejo, da delamo dobro,« pravi Kobold, ki ocenjuje, da je upad prihodkov zaradi koronakrize približno 40-odstoten. »Če ne bi bilo izrednih razmer zaradi pandemije, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da bi imeli rekorden rezultat v zgodovini delovanja.«

Potep po vesolju

V zadnjih dneh so se pospešeno pripravljali na ponovno odprtje, a kljub temu vzporedno še vedno pripravljajo različne dejavnosti, ki jih bodo lahko izvedli na spletu. »Pripravljamo delavnico Potep po vesolju v spletni učilnici, ki jo bomo ponudili šolam za popestritev izobraževanja na daljavo, in druge virtualne spletne dogodke. Pripravljamo številne vsebine, s katerimi bomo popestrili razstave in doživetja za obiskovalce,« napoveduje Kobold.

Že konec lanskega leta so medse pripeljali humanoidnega avtonomnega robota, ki se bo lahko z obiskovalci tudi pogovoril. »Napredne tehnologije, kot so avtonomni roboti, so ključni element naprednega raziskovanja ostalih planetov in globljega vesolja. Takšne sodobne tehnologije, ki že delujejo s pomočjo umetne inteligence, prodirajo tudi v naše vsakdanje življenje. Humanoidni robot Pepper predstavlja svojevrstno nišo pri približevanju naprednih tehnologij širšemu občinstvu. Poleg tega vidimo konkretno uporabno vrednost, saj ga bomo uporabili za interakcijo z obiskovalci in za predstavitev določenih vsebin. Verjamemo, da bo svojevrstna atrakcija. Nekateri muzeji imajo npr. maskote, mi bomo imeli napredno funkcionalno orodje, ki presega klasični pristop,« pravi Dominik Kobold o novem »sodelavcu«. Pravzaprav sodelavki. Ljudje so namreč izglasovali in humanoidnega robota poimenovali Vita.

Foto: arhiv NT (SHERPA) in Center Noordung

Preberite več v Novem tedniku