Kako »zeleni« so električni avtomobili?
Med ljudmi se širi nemalo informacij in veliko nasprotujočih si trditev glede okoljskih vplivov, ki jih povzročajo električna vozila. Če nekateri trdijo, da električna vozila pri delovanju ne povzročajo izpustov, so drugi na popolnoma nasprotni strani in menijo, da zgolj proizvodnja baterijskih sklopov in ravnanje z njimi po preteku življenjske dobe povzročita večje negativne vplive na okolje kot uporaba vozila s konvencionalnim pogonom v celotnem življenjskem ciklu.
Uporaba električnih vozil raste, čeprav morda počasneje, kot so najprej predvidevali proizvajalci. Kako hitro se bo v Sloveniji povečeval njihov delež, je odvisno tudi od cene, državnih subvencij, infrastrukture za polnjenje električnih vozil in verjetno še česa. Čeprav so v tujini spisali že kar nekaj študij o tem, kakšen je celostni vpliv električnih avtomobilov na okolje, enoumnega odgovora na vprašanje, ali so električna vozila zares prijaznejša do okolja kot vozila na konvencionalni pogon z motorji, ki ustrezajo vedno strožjim standardom Euro, ni. Odgovor se vsaj delno skriva v prvi domači študiji okoljske ocene vplivov električnih vozil v celotnem življenjskem ciklu, ki jo je opravil Nik Pišotek, diplomant Visoke šole za proizvodno inženirstvo pod mentorstvom Gašperja Gantarja, dekana Visoke šole za proizvodno inženirstvo in direktorja Visoke šole za varstvo okolja.
Kot pojasnjuje Gantar, je v želji po tovrstnih odgovorih treba upoštevati celoten življenjski cikel vozila – od proizvodnje do razgradnje odsluženega vozila. »Najbolj uveljavljena in standardizirana metoda, s pomočjo katere analiziramo okoljske vplive izbranih izdelkov in jih primerjamo, je analiza življenjskega cikla (LCA-analiza).«
Kakšni so vplivi na okolje?
Po vseh izračunih in temeljiti analizi sta Pišotek in Gantar ugotovila, da se je v izbrani skupini vozil najslabše odrezalo vozilo z bencinskim motorjem, ki v svoji življenjski dobi povzroči več kot 52 ton izpustov toplogrednih plinov. Podoben je bil rezultat pri vozilu z dizelskim motorjem. »Vozili z bencinskim in dizelskim motorjem za vsak prevožen kilometer povzročita približno 175 gramov toplogrednih plinov, kar je bistveno več od oglaševanih 116 gramov izpustov ogljikovega dioksida na prevožen kilometer,« rezultate komentira Gantar in ob tem poudari, da je razlika razumljiva, saj proizvajalec vozil navaja samo izpuste ogljikovega dioksida zaradi izgorevanja goriva med vožnjo, ne pa izpustov vseh toplogrednih plinov v celotni življenjski dobi vozil.
Kot se je pokazalo, je proizvodnja vozil na električni pogon do okolja bolj neprijazna kot proizvodnja vozil na konvencionalne pogone. Ogljični odtis proizvodnje električnega vozila znaša skoraj 7 ton toplogrednih plinov, medtem ko je ogljični odtis konvencionalnih vozil približno 4,5 tone toplogrednih plinov. Podobno velja tudi za ravnanje z odsluženimi vozili in za njihovo vzdrževanje. Odslužena električna vozila namreč bolj obremenjujejo okolje. Je pa vzdrževanje električnega vozila enostavnejše kot vzdrževanje vozila na konvencionalni pogon.
»Povzročeni izpusti toplogrednih plinov med vožnjo so toliko nižji, da električno vozilo v celotni življenjski dobi povzroči skoraj 40 odstotkov manj izpustov toplogrednih plinov kot vozilo z bencinskim ali dizelskim motorjem. To se zgodi kljub temu da je v Sloveniji velik del električne energije pridobljen v termoelektrarnah,« pojasnjuje Gantar in doda, da izračuni kažejo, da je točka preloma, ko električno vozilo srednjega razreda s stališča izpustov toplogrednih plinov postane okolju bolj prijazno kot katerokoli vozilo na konvencionalni pogon, pri približno 75 tisoč prevoženih kilometrih. Pri manjših vozilih, ki imajo manjši baterijski sklop in se uporabljajo predvsem za mestno vožnjo, je ta točka že veliko prej.
Tudi zaradi električnih avtomobilov se kadi
Enako pomembni, kot so izpusti toplogrednih plinov, ki imajo globalni vpliv, so izpusti onesnažil, ki imajo sicer zgolj lokalni vpliv, a škodujejo okolju in zdravju ljudi. V primeru uporabe vozil so izpostavljeni izpusti trdih delcev in dušikovih oksidov. »Pri primerjavi vozil po teh kazalnikih vplivov na okolje smo ugotovili, da vozila na električni pogon, ki so polnjena v Sloveniji, povzročijo enkrat več izpustov trdnih delcev kot konvencionalni pogoni, ki ustrezajo standardu Euro 6. Pri tem gre predvsem za izpuste iz dimnikov termoelektrarn, kjer se pridobiva električna energija,« pojasnjuje Gantar in dodaja, da so sicer ti izpusti trdih delcev manj problematični in škodljivi kot tisti iz izpušnih sistemov. Podobno velja tudi pri izpustih dušikovih oksidov, ugotavlja Pišotek, saj električno vozilo v svoji življenjski dobi povzroči več izpustov dušikovih oksidov kot vozilo na katerikoli konvencionalni pogon.
Seveda bi bili rezultati povsem drugačni, če bi bila elektrika pridobljena iz obnovljivih virov, saj bi se vplivi električnega vozila na okolje več kot prepolovili. A ker v Sloveniji preobrazbe energijskega sektorja v prihodnjih letih še ni mogoče pričakovati, bodo lastniki električnih vozil še nekaj let povzročali okoljske vplive, kot so prikazani v raziskavi, dodaja Gantar in poudari, da bi bile primerjave povsem drugačne tudi, če bi električno vozilo primerjali s starejšimi vozili na konvencionalni pogon.
Foto: arhiv NT
Preberite več v Novem tedniku
