Varčevanje ni »finančna dieta«
Dobro in prav bi bilo, da bi varčeval vsak, predvsem zato, da bi se zaščitili pred morebitnimi nepredvidenimi dogodki, ki nam lahko hitro izpraznijo denarnico in povzročijo finančni stres. Najpomembneje je, pravi finančna mentorica mag. Ana Vezovišek, da si posameznik ali družina najprej nastavita finančno ogledalo in pogumno naredita prve korake. Kako bo posameznik pri varčevanju uspešen, je veliko odvisno predvsem od samodiscipline. Metod varčevanja je veliko, a prav nobena ni učinkovita, če se za varčevanje ne odločimo resno.
V življenju nas večkrat doletijo stvari, na katere ne moremo vplivati, poleg tega lahko pomembno vplivajo na naš finančni položaj. Ponavadi so to bolezen, izguba službe, okvara avtomobila ali katerega od nujnih hišnih aparatov. In v takšnih primerih je zelo dobro, če imamo nekaj privarčevanega denarja. »Ta denar moramo imeti v t. i. likvidnostni vreči,« pravi finančna svetovalka Ana Vezovišek. »Ko je ta vreča dovolj polna, začnemo polniti t. i. naložbeno vrečo. Denar iz te vreče je namenjen našim dolgoročnejšim ciljem. Ponavadi so to v prvi vrsti pokojnina, šolanje otrok, nakup avtomobila, nakup nepremičnine,« pojasnjuje sogovornica, ki ljudem svetuje pri pripravi varčevalnih načrtov in jih usmerja pri upravljanju osebnih finance.
Premišljeno, a brez strahu
Vsak začetek je težak in pri varčevanju ni nič drugače. Ljudje se pogosto ustrašijo varčevanja, a vendar ni nujno, da je zaradi tega treba povsem spremeniti način življenja in se odpovedati majhnim razvadam. Pri varčevanju lahko veliko dosežemo že z malenkostmi. »Ponavadi ljudje najprej pomislijo na ›finančno dieto‹. Mislijo, da zdaj bo pa kar naenkrat vsega konec, da si ne bodo mogli nič več privoščiti. Gre za zmotno prepričanje, ki je sicer močno zakoreninjeno v nas, a se ga da spremeniti. Če se za to seveda odločimo,« pravi sogovornica.
Ljudje mesečno najmanj 20 odstotkov denarja zapravimo za stvari, ki nam v resnici ne prinašajo zadovoljstva, ugotavlja izkušena finančna svetovalka in poudarja, da se spremembe ponavadi začnejo z majhnimi koraki, pri čemer je osnovno izhodišče naša trenutna finančna slika. »Torej sprememb ne moremo pričakovati, če ne vemo, kaj danes delamo narobe. Zatorej si je najprej treba nastaviti finančno ogledalo in nato določiti, kateri bodo prvi koraki k spremembam.«
Načinov varčevanja je veliko, vsem je skupno, da je treba na začrtani poti vztrajati. Varčevanje je lahko kdaj tudi tekma – s seboj ali med družinskimi člani, lahko ga zastavimo kot igro. Lahko namesto besede varčevanje rečemo, da zbiramo na primer kovance.
»Nobena metoda ne učinkuje, če se sami ne odločimo za to. Na naše nakupne odločitve v največji meri vplivajo naša čustva. Če se jih bomo naučili nadzorovati, bomo dosegli največji napredek,« meni finančna svetovalka Ana Vezovišek.
|
Kako se torej lotiti (družinskega) varčevanja? »Najprej je treba pogledati, kakšne so naše trenutne navade. Kaj je tisto, kar kupujemo, kako pogosto, koliko imamo mesečnih položnic in kakšni so zneski, preverimo ali imamo dolgove. Potem preverimo, kakšni so naši cilji, kaj si želimo in do kdaj. Hkrati preverimo, kolikšni so naši prihodki. Na ta način dobimo osnovni vpogled v svojo finančno sliko in zelo hitro vidimo, kje je možnost optimizacije,« Ana Vezovišek, izkušena finančna svetovalka, našteje prve korake k načrtnemu varčevanju. Kot pravi, je zelo pomembno, da se pri tem držimo osnovnega pravila 10:10:80. »To pomeni, da od čisto vseh prihodkov 10 odstotkov najprej namenimo za kratkoročne cilje, 10 odstotkov za dolgoročne cilje in razliko za sprotno plačevanje. Pri tem se pogosto izkaže, da je tudi 80 odstotkov preveč, saj nimamo vsak mesec enakih stroškov, kar pomeni, da takrat potem delamo še večje odmike.« Predvsem je pomembno, da se pri varčevanju res potrudimo po svojih najboljših močeh in ne iščemo izgovorov. »Prihodki so različni, a vendar po naših izkušnjah velja naslednje – višji kot so prihodki, večje so želje in večjim tveganjem smo izpostavljeni. Osnovna pravila so za vse enaka, samo standard je treba temu prilagoditi. In ni malo primerov, kjer ima družina osnovne prihodke in uspe privarčevati precej več kot drugi, ki imajo višje. Zato izgovor, da bi bilo, če bi imeli višje prihodke, vse drugače, odpade,« sklene sogovornica. |
Foto: osebni arhiv
Preberite več v Novem tedniku
