Arhiv NTRC

Njegov »gumi voz« je bil za kmete mercedes

»Z očetom sva odšla po železo na odpad v Celje, se z vlakom vrnila v Stranje. Nato sva v hrib znosila toliko, kot sva si lahko naložila na ramena oziroma v nahrbtnike. Tega me ni sram priznati.« Tako se začetkov svoje podjetniške poti spominja ustanovitelj podjetja Pišek – Vitli Krpan in prejemnik naziva častni občan občine Šmarje pri Jelšah Franc Pišek. Če ne bi imel neizmerne volje, včasih tudi trme, najverjetneje ne bi ustvaril podjetja, ki danes zaposluje 250 sodelavcev in je največji proizvajalec gozdarskih vitlov na svetu. Kot direktor se trudi, da so delavci za svoje delo dobro plačani. Kot človek ostaja skromen. Družbena odgovornost zanj ni le lepo zveneča besedna zveza.

Franc Pišek ni direktor, ki bi zaradi dobrih poslovnih rezultatov po skoraj 45 letih podjetniške poti počasi izpregel. Njegov način življenja je tesno prepleten s podjetjem, ki ga je zgradil skorajda iz nič. Vsako jutro se sprehodi skozi proizvodnjo, na urniku ima številne obveznosti. Če je treba, sede tudi za krmilo viličarja. »Ko vidim, da je treba kaj prestaviti, preložim tovor in se odpeljem naprej. To res ni moje delo, a težko mi ni,« pravi.

Od otroških let je sanjal o tem, da bi prevzel domačo kmetijo. Ker je bila zelo majhna, je ugotovil, da bo od dela na zemlji težko živel. Prvo spodbudo za podjetništvo je dobil doma, kjer so imeli majhno kovačnico in kjer je že kot deček rad opazoval očeta ter mu pomagal pri delu. S predelavami je ustvarjal enostavno ročno orodje in ga uspešno prodajal že v času osnovne šole.

V obdobju, ko so kmetje uporabljali lesene vozove, je v družinski kovačnici v Jazbini zasnoval železni voz z gumijastimi kolesi. »Za razliko od lesenega voza, ki je ob prevozu tovora močno ropotal in ki ga je bilo zelo težko peljati, je bil ›gumi voz‹ za kmete kot mercedes. Ko sem takšen voz pripeljal h kakšni kmetiji, so bili kupci izjemno zadovoljni,« se spominja. Za takšno novost v kmetijstvu je bilo veliko povpraševanja, zato je leta 1971 odprl popoldansko obrt. Posvečal se ji je tudi kasneje, ko se je leta 1974 vrnil iz vojske. Vozove je prodajal v bližnji okolici, a tudi čez mejo, na Hrvaškem. Zahvaljujoč podjetniški žilici, je lahko zgradil hišo za svojo družino.

Zgrabil priložnost in uspel

K izdelovanju vitlov ga je spodbudil eden od prijateljev, ki je opazil, da takšnih gozdarskih strojev na trgu ni. Piška je prosil, naj mu izdela vitel. »Res sem začutil priložnost, jo zgrabil in uspelo mi je,« pravi direktor in lastnik enega vodilnih podjetij za gozdarsko mehanizacijo pri nas.

Ker častni občan občine Šmarje pri Jelšah izvira iz podeželskega okolja, je vedno razmišljal o potrebah kmetij in o tem, kako bi kmetom olajšal delo. »Z njimi sem se veliko pogovarjal in od vsakega sem dobil kakšno idejo. To je zelo pomembno. Če znaš spremljati trg, lahko slediš njegovim potrebam. Morda danes včasih z zelo veliko ekipo sodelavcev težje sledimo željam strank, kot sem to lahko sam počel pred več desetletji. Pred petdesetimi leti so bile za podjetništvo velike možnosti. A kako začeti, to ni bilo jasno nikomur.«

Temelje za uspešno podjetniško zgodbo je postavil v komaj 54 kvadratnih metrov veliki delavnici. Prve vitle je prodal bližnjim kmetom, glas o njih je kmalu segel tudi v bolj oddaljene kraje. Na enem od obrtnih sejmov v Celju so njegove izdelke opazili predstavniki podjetja Hmezad. Že čez nekaj dni so potrkali na vrata njegovega doma, naročili prve vitle in tako se je povpraševanje nenehno krepilo. Ko je vitle naročil kupec iz Nemčije, je glas o proizvajalcu kmetijske mehanizacije iz Šmarja pri Jelšah uspešno prodrl na tuji trg. Danes podjetje na domačem trgu ustvari osem odstotkov prodaje, medtem ko kar 92 odstotkov prodaje ustvari v tujini. Največ kupcev prihaja iz Avstrije in Nemčije.

Stroj mora biti varen in vzdržljiv

Franc Pišek je zagovornik zdrave rasti in organske širitve posla. Kljub temu da je svojo dejavnost vedno širil premišljeno in v skladu s svojimi zmožnostmi, je podjetje danes največji proizvajalec gozdarskih vitlov v Evropi. Lani je ustvarilo tretjino vseh čistih prihodkov od prodaje v celotnem gospodarstvu občine Šmarje pri Jelšah, več kot polovico dobička in je zaposlovalo četrtino vseh zaposlenih v tamkajšnjih gospodarskih družbah. »Vrnitve ni, naši izdelki so znani in priznani po vsem svetu, zanje beležimo izjemno povpraševanje in to mi veliko pomeni,« je povedal.

Je še vedno vpet v razvoj novih izdelkov? Priznava, da ga zelo moti, če želijo mladi inženirji uveljaviti svoje ideje, ne da bi prisluhnili drugim sodelavcem. Zdi se mu, da je miselnost mladih ljudi precej drugačna kot nekoč. Vedno rad pove svoje mnenje in svetuje, kako bi bilo kaj možno še izboljšati. Stroja za delo v gozdu po njegovih besedah še zdaleč ni enostavno izdelati, saj mora biti izjemno varen in zelo vzdržljiv. Podobno je pri avtomobilih, namigne. In doda, da avtomobil, ki se veliko kvari, ni dolgo na trgu.

Dela je vedno dovolj

Večino sestavnih delov za vse izdelke lastne blagovne znamke v podjetju izdelajo sami. Le manjše storitve zaupajo zunanjim izvajalcem. Letos bodo s ciljem vedno večje avtomatizacije proizvodnjo dopolnili z novimi modernimi stroji. Skupno imajo že 34 robotov, še tri dodatne bodo zagnali letos. Za upravljanje s tako sodobno tehnologijo morajo biti delavci zelo zanesljivi, zaposleni se za svoje delo dodatno usposabljajo. Za tiste, ki pokažejo zanimanje in so resni, po besedah sogovornika nikoli ne bo zmanjkalo delovnih mest. »Čeprav sem podjetje ustanovil že pred več kot štirimi desetletji, se doslej še nikoli ni zgodilo, da ne bi imeli dela. Plače niso nikoli zamujale, regres je bil vedno izplačan pravočasno, glede tega res nikoli ni bilo težav,« pove in ob tem potrka na les.

Ko je leta 2008 nastopila gospodarska kriza, je promet sicer upadel za 28 odstotkov. Ker ima podjetje velike zaloge materiala, ga negotove razmere niso tako močno prizadele. Povpraševanje po izdelkih se je kmalu spet povečalo. Tako tudi v zahtevnih gospodarskih razmerah nihče od zaposlenih ni ostal brez dela.

Kdor pridno dela, naj dobro zasluži

Preberite še ...

· Trendi · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Ko Franc Pišek govori o sebi kot o vodji, omeni, da želi biti prisoten pri vseh pomembnih odločitvah. Ker je podjetje tako veliko, mu to že kar težko uspeva. Vsak dan se rad sprehodi med zaposlenimi in z njimi spregovori nekaj besed, se z njimi pošali in nasmeji. To so majhna dejanja, ki lahko po njegovem prepričanju prispevajo k boljšemu vzdušju na delovnem mestu.

Podjetje je pomemben delodajalec za ljudi s šmarskega konca in iz okoliških občin, nekaj zaposlenih prihaja tudi s Hrvaške. Z njimi je direktor zelo zadovoljen. Ker so pri naših južnih sosedih plače nižje, namreč cenijo pogoje nagrajevanja v podjetju. Ko spregovori o plačni politiki, brez dlake na jeziku omeni svoje prepričanje, da naj tisti, ki pridno in vestno dela, tudi dobro zasluži. Glede ekonomskega položaja se mu zdijo danes razlike med ljudmi še večje kot nekoč. »Če bi vsi ljudje za svoje delo dobili dobro plačilo, bi lahko vsi lepo živeli. To se mi zdi res čisto enostavno in življenjsko,« pojasni.

Doslej je prejel številna priznanja, med drugim priznanje obrtnik leta in slovenski podjetnik leta za presežek v slovenskem podjetništvu. A v javnosti se ne izpostavlja rad. »Nisem človek, ki si ne bi vzel časa, da bi s kom sedel za mizo in se z njim pogovoril. Nimam pa rad pretirane pozornosti.« Številna priznanja so po njegovem prepričanju rezultat tega, da predlagatelji opažajo, da podjetje izstopa iz povprečja.

Zgovoren z dejanji

Za naziv častnega občana ga je predlagala kopica predlagateljev, ki so ga opisali kot človeka, ki je skromen z besedami in radodaren z dejanji. Veliko dobrega namreč naredi za okolje, kjer deluje njegovo podjetje. Pomaga gasilcem, reševalcem, nogometašem, godbenikom, osnovni šoli, številnim društvom. Družina Pišek je nedavno lepo vsoto denarja namenila za obnovo župnijske cerkve v Šmarju pri Jelšah. »Če bi vsi razmišljali tako, kot razmišljam jaz, bi lahko marsikje zgradili kakšen kilometer ceste več ali uredili kaj, kar je potrebno obnove. Ko se vozim po tujih državah, se mi zdi, da neurejene stvari kvarijo njihovo podobo. Ker je naša država usmerjena v turizem, je urejenost naših krajev pomembna tudi iz tega vidika.«

Vodilo njegovega podjetja se glasi zanesljivo močnejši. Je podjetje ostalo močno tudi v obdobju, ko je bil svet v primežu epidemije koronavirusa? Presenetljivo je, da se je v tem obdobju promet še povečal. Marsikateri kupec, ki v tem času ni toliko trošil za druge stvari, je denar vložil v nov stroj. Marsikdo je nakup opravil, ker se je bal podražitev. Ker je podjetje Pišek – Vitli Krpan dobro poslovalo, ni potrebovalo državne pomoči. Z namenom preprečevanja širjenja okužbe je bilo v prvem valu epidemije podjetje dva tedna zaprto. Kasneje je ogromno pozornosti namenilo ukrepom preprečevanja širjenja okužb, zaradi česar je lahko nemoteno delovalo. »Če bi morali tovarno ponovno zapreti, bi se to močno poznalo pri poslovanju. V prihodnosti pričakujem kakšno sušno leto ali dve,« je ocenil Pišek.

Ko ga vprašam po načrtih, ne skriva, da bi rad uresničil še marsikatero zamisel. Ena od njih je novogradnja dodatnih proizvodnih prostorov na sicer precej razgibanem zemljišču v Jazbini. »Ko sem začel svojo podjetniško pot, nisem imel veliko denarja. Želel sem, da bi lahko na svojem poskusil s čim manjšimi stroški, in naposled je podjetje ostalo tukaj,« je pojasnil. Velikokrat je slišal pomisleke, zakaj ni svoje dejavnosti preselil v industrijsko cono v dolini. Vendar je celotna omenjena cona manjša, kot je danes površina podjetja. In kaj ga po toliko letih v podjetništvu najbolj osrečuje? »To, da podjetje uspešno posluje in da smo vsi kot velika družina,« je sklenil.

Foto: Andraž Purg - GrupA

»Ko sem začel, nisem imel nič, niti izvijača, da bi ga lahko prijel v roke. Sem pa poznal star način dela in od tam sem gradil naprej.«

»Od nekdaj sem razmišljal, kako bi s svojimi izdelki olajšal delo kmetom. Ko sem hodil v šolo, sem zavzeto spremljal, kaj se je dogajalo okoli mene. Povsod me je bilo polno in moji žepi so bili vedno polni vijakov.«