Andraž Purg

Praznovanje občinskega praznika so v ljubenski občini začeli že minuli petek s tradicionalnim, letos že 65. Flosarskim balom. V teh dneh so v občini številne športne, kulturne in etnološke prireditve. Vrhunec dogajanja bo to nedeljo, 3. avgusta, z udiranjem in s spustom »flosa« po Savinji ter s tradicionalnim »flosarskim« krstom.

»Program bala je letos nekoliko krajši, saj so društva nekatere dogodke pripravila že pred balom ali bodo sledili za njim. Tudi Flosfest bomo letos na željo študentov pomaknili v sredino avgusta,« je v dneh pred občinskim praznikom povedal ljubenski župan Franjo Naraločnik, ki je z lanskim opravljenim delom občine zadovoljen. A kot pravi, jih čaka še veliko izzivov – predvsem na področju popoplavne obnove, ki bo v ospredju ostala še vsaj tri leta.

Andraž Purg

Občina Ljubno je ena prvih, ki je takoj po poplavah avgusta 2023 začela iskati morebitna mesta za gradnjo nadomestitvenih zgradb. Prvi poplavljeni družini iz vaše občine tako zdaj že bivata v novih domovih.

Res je. Gradnje se je lotilo že sedem gospodinjstev. Najsrečnejši smo, da sta dve gospodinjstvi že preseljeni, dve sta zelo blizu temu. V občini hkrati pripravljamo spremembe prostorskih aktov in prekategorizacijo zemljišč za še 16 dodatnih zgradb, ki so bile naknadno uvrščene na seznam za rušitev. Če od tega odštejemo t. i. »vikendaše« in tiste, ki so si stanovanja že poiskali, bomo morali nadomestitvena mesta za gradnjo poiskati še za približno deset gospodinjstev. Z njimi se že pogovarjamo, iščemo rešitve ter preverjamo, na katerih zemljiščih je mogoče varno graditi. Najpomembnejše je namreč, da so zemljišča varna za življenje, zato imamo v občini glede tega še kar nekaj odprtih stvari. Dela imamo še ogromno, zato upam, da nam bo država pri tem stala ob strani.

Večji projekt v vaši občini je tudi protipoplavna zaščita Rastk. Zakaj je tako pomembna za občino?

Omenjena protipoplavna zaščita bo pomembno povečala poplavno varnost za naselje Ljubno in posledično tudi za naše proizvode obrate v industrijsko-poslovni coni. Gre za izvedbo celotne protipoplavne zaščite Rastk, v kar sta vključeni tudi cestna in komunalna infrastruktura. V občini smo kot prvi v državi izdelali celovit projekt takšnega obsega. Vreden je približno 15 milijonov evrov in ga bomo izvajali z direkcijo za vode. Sredstva naj bi bila sproščena v prihodnjem letu, začetek izvedbe je predviden v začetku leta 2026.

Ob popoplavni obnovi med večje naložbe v občini sodi tudi ureditev Športnega parka Foršt. Kaj bo obsegal?

Obnova našega športnega igrišča na Forštu zajema več igrišč. Osnovno je naše veliko travnato nogometne igrišče, ki smo ga prilagodili normam Nogometne zveze Slovenije. Ob njem so tudi manjše pomožno igrišče z umetno travo, ki bo namenjeno treningom, košarkarsko in odbojkarsko igrišče ter sodobno otroško igrišče. Na severnem delu je urejeno tudi parkirišče. V celotnem projektu poseben poudarek namenjamo tudi zeleni infrastrukturi, torej ozelenitvi površin in uporabi naravnih materialov. Ob igrišču urejamo tudi naravni zeleni park, ki bo služil tako vrtčevskim kot šolskim otrokom. Za igrišča trenutno pridobivamo uporabno dovoljenje in morajo biti še tehnično pregledana. Predvidevam, da bi lahko športni park v uporabo predali še pred začetkom šolskega leta.

Celoten projekt je sicer ocenjen na približno 1,4 milijona evrov, za ureditev pomožnih igrišč bomo odšteli še približno 300 tisoč evrov. Od tega je kar 500 tisoč evrov prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 800 tisoč evrov smo dobili iz dogovora za razvoj regij, 75 tisoč evrov je prispevala fundacija za šport, nekaj je primaknila tudi Nogometna zveza Slovenije. Občinski delež pri tem ni majhen, a upoštevajoč celotno naložbo, smo občinski denar zelo dobro oplemenitili.

Andraž Purg

Kako daleč je gradnja igrišča na Gmajni?

To igrišče moramo končati septembra. Če nam bodo vremenske razmere naklonjene, se ne bojim, da tega ne bi izvedeli v roku. Tam namreč urejamo samo pomožno igrišče, okoli katerega bo zeleni park. Park je pravzaprav že narejen, saj gre za gozd. V njem moramo urediti še samo steze in dodati nekaj opreme. Tudi na igrišču so zemeljska dela že končana, zato bodo zdaj sledili še gradbena dela, postavitev mrež in položitev trave.

Med poplavami so bile močno poškodovane tudi skakalnice. Ste že uspeli obnoviti vse skakalnice, tudi manjše?

Večjo skakalnico smo s požrtvovalnimi prostovoljci uredili že lani, da smo lahko na njej izvedli tekme za svetovni pokal. Še vedno obnavljamo manjše skakalnice, kjer se srečujemo s pomanjkanjem financ in del ne izvajamo tako, kot bi si vsi želeli. Ampak tudi to bomo uredili v nekem času.

Tik pred občinskim praznikom je FIS uradno podprl tudi gradnjo nove 160-metrske skakalnice na Ljubnem. Kako pomemben projekt je to za vašo občino?

Zelo. Dobili smo izjemno podporo predsednika FIS, gospoda Pertila, glede tega, da je smiselno graditi skakalnice v okolju, v katerem se poistovetimo s tem skakalnim športom. Že pred tem smo se povezali z ljubljansko ekonomsko fakulteto, ki je analizirala izvedljivost tega projekta. Izkazalo se je, da lahko ta izjemno pozitivno vpliva na razvoj kraja, Savinjske doline in celotne Slovenije, saj gre za čisto nov pristop k strategiji smučarskih skokov. Takšne skakalnice bodo v prihodnosti magnet ne samo za dekleta, temveč še bolj za fante. S tem bi Ljubno dobilo povsem drugačno pozornost, sponzorstva in tudi televizijske pravice, ki danes pomenijo ogromno.

To bi lahko bil tudi zelo dober športni turistični produkt v državi, a se zavedamo, da je ta stvar za našo lokalno skupnost preprosto prevelika. Projekt je v prvi fazi vreden vsaj 15 milijonov evrov, v končni fazi pa malo več kot 20 milijonov. Na Ljubnem živimo s tradicijo smučarskih skokov, imamo znanje, a takšno naložbo mora kot svoj strateški projekt prepoznati država. In tudi vodenje mora biti profesionalno ter zaupano državnim ustanovam.

Andraž Purg

Celoten intervju preberite v zadnji izdaji Novega tednika, ki je izšla 31. 7. 2025.