Pisana druščina glasbenikov izpod orliškega hribovja
Godba Orlica je prejemnica priznanja Občine Bistrica ob Sotli.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Leta 2011 je po 160 letih tišine Godbo Orlica v glasbo ponovno prebudil Franci Černelč. Pred dvema letoma je dirigentsko palico predal Emi Dobrina. 21-letna flavtistka, študentka ljubljanske akademije za glasbo, je bila del zasedbe že kot deklica. Vodenje godbe, ki letos obeležuje petnajstletnico, je zanjo odgovornost in veselje.
Godba bogati kulturno življenje v Bistrici ob Sotli in širše. Kot so zapisali v obrazložitvi ob podelitvi, je Godba Orlica nepogrešljiv del lokalne skupnosti. Vsako leto razveseljuje z letnim koncertom in s prvomajsko budnico. »Zasedbo sestavlja pisana druščina glasbenikov, zbranih z vseh strani orliškega hribovja,« pove Ema. Stari so od dvanajst do sedemdeset let. Njihovo uniformo krasi grb s podobo orlice, ki ga je prav tako oblikoval Franci Černelč.
Od klasike in roka do nemške godbeniške glasbe
Za Emo je vodenje godbe več kot le prostočasna dejavnost. »Je skupnost ljudi, ki jih povezujejo ista strast, prostor prijateljstva, sodelovanje in medsebojna podpora,« pove in doda, da so dobra družba, ki se zna zabavati.
Ponosna je na vsak nastop in požrtvovalnost ter trud godbenikov. Zase prizna, da jo godba uči vztrajnosti, timskega dela in spoštovanja tradicije ter odkrivanja novih pedagoških pristopov. Glasba jo spremlja na vsakem koraku. »Da v njej neizmerno uživam tudi kadar ne študiram, poleg vodenja godbe dokazuje sodelovanje v dveh pevskih zborih,« poudari Ema.
»Živeti v tako majhnem kraju, ki omogoča toliko različnega kulturnega udejstvovanja, je velik privilegij.«
In kateri glasbi najraje prisluhne? »Odvisno od dneva in priložnosti – med učenjem poslušam džezovsko in klasično glasbo, med vožnjo v avtu ali ko delam, rok ali nemško godbeniško glasbo, napisano v posebnem slogu, ki mi je zelo všeč.« Prizna, da so bile skrbi, ali jo bodo glasbeniki zaradi mladosti sprejeli kot avtoriteto, odveč. »Upoštevajo moja navodila in jim lepo sledijo, zato lahko zelo dobro napredujemo,« poudari.
Med odmori vadijo odvode in integrale
Za vaje so rezervirani petkovi večeri. »Začnemo z dvema lestvicama, ki ju igramo z različnimi ritmi, artikulacijami in dinamiko. Nato vadimo skladbe, ki jih potrebujemo za nastope,« pripoveduje Ema, ki je ljubiteljica koračnic. Trudi se, da upošteva tudi želje godbenikov. »Igramo polke, ki so zelo všeč občinstvu in godbenikom, občasno posežemo tudi po filmski glasbi.«
Tudi zabavnih prigod jim ne manjka. »Zgodilo se nam je že, da smo na prvomajski budnici koga pozabili na nekem mestu in nadaljevali brez njega. V godbi imamo tudi učiteljico matematike, ki na vajah med odmorom šoloobveznim godbenikom, če to potrebujejo, razlaga integrale, odvode, funkcije in logaritme,« se smeje Ema.
Sokrajani so hvaležno občinstvo
Gostovanj in nastopov je iz leta v leto več. Posebno mesto med njimi ima gostovanje v pobratenem avstrijskem Heimschuhu. »Vsako leto se veselim prvomajskih budnic, ko z glasbo prebujamo krajane, a tudi druge iz sosednjih občin. Tako ohranjamo tradicijo,« pove dirigentka. Nastopi pred domačim občinstvom so za godbo posebej dragoceni. »Sokrajani so hvaležno občinstvo, znajo nas spodbujati,« niza glasbenica.
Meni, da je kultura v Bistrici ob Sotli tudi sicer dobro razvita. »V okviru kulturnega društva namreč delujejo izvrsten pevski zbor, etno skupina, več vokalnih zasedb in celo galerijska sekcija, ki skrbi za razstave v kraju. Pomemben pečat v kulturnem življenju pušča tudi mladinsko društvo, ki skrbi, da imamo v kraju priložnost slišati drugačne glasbene izraze – od roka do alternativne glasbe. Tako vzgajamo in za kulturo navdušujemo tudi mlade,« meni Ema. »Živeti v tako majhnem kraju, ki omogoča toliko različnega kulturnega udejstvovanja, je velik privilegij,« še doda.
Program pihal in trobil okrepil godbeniške vrste
Ko sva že pri podmladku, preverim, ali imajo težave z vključevanjem mladih v svoje vrste. Pove, da s tem nimajo težav. »Odkar sem dirigentka, se vsako leto potrudim, da v godbo povabim nove, mlade člane, in moram reči, da se nas je nabralo že kar nekaj,« zadovoljno pripomni.
»Odkar sem dirigentka, se vsako leto potrudim, da v godbo povabim nove, mlade člane, in moram reči, da se nas je nabralo že kar nekaj.«
Pojasni, da težava ni nezanimanje mladih za tovrstno glasbo, ampak oddaljenost glasbene šole, v kateri poučujejo trobila in pihala. »Še pred tremi leti se otroci v naši glasbeni šoli niso mogli vpisati v programa. Za učenje teh glasbil so jih morali starši voziti v trideset kilometrov oddaljeno glasbeno šolo. To je bil razlog, da so se odločali za glasbila, ki so jim bila, kar zadeva logistiko, dostopnejša. Odkar se je mogoče učiti trobila in pihala v naši glasbeni šoli, so se okrepile tudi naše godbeniške vrste, saj so prvi učenci oddelka že naši člani,« je zadovoljna sogovornica.
Opaža, da imajo mladi tudi sicer zelo pozitiven odnos do godbeniške glasbe, »sprejemajo jo celo z navdušenjem in s spoštovanjem do tradicije. Vendar se kljub temu trudim, da kdaj izberem skladbo, ki jim predstavlja izziv, torej filmsko in drugo priljubljeno glasbo,« pojasni.
Da bi še naprej razveseljevali
Emo je v svet godbe vpeljal oče Blaž Dobrina, ki že vrsto let tudi sam igra v njej in je njen predsednik. Umetnica se zaveda, da vodenje skupine glasbenikov ni samoumevno. »Sodelovanje z njimi me osebnostno oblikuje. Največji izziv mi predstavlja podajanje jasnih in razumljivih navodil, ki pripeljejo do skupnega cilja – dobrega nastopa. Besede moram izbirati zelo premišljeno, vedno iskati nove načine, kako neko stvar razložiti in nanjo pogledati tudi z drugega zornega kota, saj ista razlaga ne doseže enakega učinka pri vseh godbenikih. Zadnje čase mi je precej velik izziv tudi motiviranje glasbenikov, da pridejo na vaje, kar pripisujem predvsem koncu godbenega leta, dolgim in sončnim dnem,« je iskrena.
Kar zadeva načrte za godbo, izpostavi željo, da bi še naprej ustvarjali in sodelovali tako dobro kot do zdaj. »In da bi se še naprej število članov povečevalo, saj številnost inštrumentalistov naredi razliko v zvoku. Vem, da se bomo še naprej trudili ohranjati sožitje med kakovostno vajo in dobrim vzdušjem. Želim, da bi še naprej igrali z namenom razveseljevanja sebe in zvestih poslušalcev. Sicer pa se prepuščamo toku in se vselimo, kam vse nas bo ponesel,« sklene Ema Dobrina.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
