Bo ljudi kmalu zeblo?
Teš in HSE napovedala odstop od pogodbe za dobavo toplotne energije; Teš na pragu likvidnostnih težav Izstop iz premoga v Šaleški dolini pomeni tudi prekinitev dosedanjega načina daljinskega ogrevanja – drugega največjega v državi, na katerega je priključenih več kot 40 tisoč gospodinjstev. Lokalna skupnost pospešeno išče rešitve, a za zdaj enoznačnega odgovora, kako brez Teša, še ni. Velenjsko komunalno podjetje je od Teša in HSE prejelo napoved odstopa od pogodbe za dobavo toplotne energije. V pogodbi je zapisan 10-letni odpovedni rok, zato ljudi v Šaleški dolini kljub vsemu še ne bo zeblo. A zagotovo takšne, enostranske poteze ne pripomorejo h krepitvi zaupanja prebivalcev do energetskih gospodarskih družb.
»Pozvali so nas k novim pogovorom in pogajanjem. Kaj to pomeni, mi ni jasno. Dokument smo predali pravnikom, da ga preučijo,« je pismo iz Teša in HSE za lokalni časnik komentiral velenjski župan Peter Dermol.
»Od pogodbe smo odstopili iz utemeljenih razlogov, in sicer zaradi spremenjenih okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe aprila 2017. Razlog za odstop je intenzivna, nenadna in nad pričakovanji visoka rast cen emisijskih kuponov. Gre za okoliščine, ki jih v Tešu nismo mogli predvideti in ki znatno otežujejo izpolnitev pogodbe,« so odločitev pojasnili v šoštanjski termoelektrarni. Kot so še zapisali, se je cena emisijskih kuponov lani podražila za več kot sto odstotkov, a znižanja za prihodnjih pet let strokovnjaki ne napovedujejo. Pričakujemo lahko kvečjemu nadaljnjo rast cene. »Ker cene na trgu električne energije ne sledijo rasti cenam emisijskih kuponov, obveznosti pogodbenih strank niso več enakovredne. Nepravično bi bilo pogodbo ohraniti takšno, kot je trenutno v veljavi,« so še pojasnili v Tešu, kjer poudarjajo, da so od pogodbe odstopili skladno s pogodbenimi določili. Komunalno podjetje Velenje so pozvali k sklenitvi nove pogodbe o prodaji in nakupu toplotne energije ter sistemske vode, ki bi lahko v luči spremenjenih okoliščin nadomestila odpovedano pogodbo.
Uporabniki ne bodo ostali brez ogrevanja
V pogodbi, ki sta jo aprila 2017 sklenila Teš in velenjsko komunalno podjetje, je predviden 10-letni odpovedni rok. »Predčasen ali enostranski odstop od pogodbe pred potekom 10-letnega obdobja torej ni možen,« pojasnjujejo v velenjski občini in zagotavljajo, da se v tem obdobju nikakor ne more in ne sme zgoditi, da bi bilo ogrevanje kakorkoli onemogočeno. »V desetih letih bomo lokalne skupnosti s Komunalnim podjetjem Velenje uspele v celoti nadomestiti toplotni vir,« še zagotavljajo.
Kot zagotavlja velenjski župan, nekaj rešitev za začetek preobrazbe sistema ogrevanja imajo. »Z močnim konzorcijem bomo poskušali uresničiti projekt visokonapetostnih kotlov, pri katerem bi iz presežka električne energije v elektroenergetskem sistemu ogrevali vodo in jo tako zagotavljali končnim odjemalcem.«
To ni pot pravičnega prehoda
Ob tem je dejal, da ga poteze, kot je bila napoved o odpovedi pogodbe, skrbijo. »Takšne nenadne in enostranske odločitve so v času, ko se celotna dolina sooča z izjemno zahtevnim procesom prestrukturiranja, družbeno zelo neodgovorne. Zagotovo po nepotrebnem v javnosti širijo dodatno napetost, nezaupanje in nezadovoljstvo,« je kritičen velenjski župan, ki je prepričan, da je ta poteza Teša in HSE že del predvolilne kampanje. »Če bo prestrukturiranje talec volilne kampanje, potem se nam vsem skupaj slabo piše. Če bomo vsi delali z dobrimi nameni za našo regijo in celo državo, pa izzive lahko premagamo.«
|
Teš na pragu likvidnostnih težav Na vprašanje glede trenutne finančne slike v Tešu odgovarjajo, da termoelektrarna ni v kratkoročnih likvidnostnih težavah. »Smo pa na morebitne tovrstne težave pristojne organe začeli pravočasno opozarjati, ker bi se v primeru nadaljevanja tako negativnih trendov gibanja tržnih cen emisijskih kuponov in njihovega razmerja do prodajnih cen električne energije likvidnostne težave v Tešu lahko pojavile že v naslednjem letu,« pojasnjujejo. Ob tem dodajajo, da je želja Teša in kot tudi krovne družbe HSE, da bi tudi v prihodnje ohranili energetsko lokacijo v Šoštanju. »Prihodnost je negotova. Razmišljamo o proizvodnji vodika in o plavajočih vodnih sončnih panelih. Na mestu termoelektrarne imamo ustrezno infrastrukturo za plinovod, vendar zaradi visoke cene zemeljskega plina ta investicija ekonomsko ni upravičena. Aktivno preučujemo tudi projekt zajema ogljikovega dioksida in izvoz v sosednje države,« pojasnjujejo v Tešu. Kot pravijo, sledijo novim smernicam in tehnologijam. »Še vedno smo prepričani, da bi bil dober tudi projekt sosežiga nenevarnih odpadkov SRF, ki bi bil tudi okoljsko sprejemljiv, na kar smo ves čas opozarjali, a ga lokalna skupnost ni želela.« |
Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA)
Preberite več v Novem tedniku
