Poslanka zahteva dodatne odgovore o plavajoči elektrarni
Poročali smo že o projektu plavajoče sončne elektrarne Družmirje in okoljevarstvenikih, ki želijo, da se izvedba projekta ustavi. Odgovore od pristojnega ministra terja tudi poslanka Andreja Katič.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poslanka SD Andreja Katič od ministra za infrastrukturo in energetiko zahteva odgovore na vprašanja, ki so povezana predvsem s pomenom tovrstne elektrarne za lokalno skupnost.
Zanima jo dolgoročni vpliv tako velike plavajoče sončne elektrarne na kakovost vode ob upoštevanju podnebnih sprememb, pogostejših suš in vse večjega strateškega pomena vodnih virov.
Kot smo poročali TUKAJ, je vlada za projekt plavajoče sončne elektrarne Družmirje, ki velja za enega največjih razvojnih projektov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) na področju obnovljivih virov energije, marca letos sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu.
Zato na Družmirskem jezeru že izvajajo geološke, geotehnične, geofizikalne in druge strokovne raziskave, kar je presenetilo javnost, predvsem okoljevarstvenike, ribiče in predstavnike Šaleškega EKO gibanja.
Ogorčeni so, da sta država in lokalna skupnost preslišali njihova opozorila glede negativnih vplivov plavajoče sončne elektrarne na okolje.
Ena največjih v Evropi
Gre za projekt predvidene moči približno 140 MW, ki naj bi postal največji sončni projekt v Sloveniji in ena največjih plavajočih sončnih elektrarn v Evropi.
Začetek gradnje naj bi bil predviden v letu 2027, začetek obratovanja pa v letu 2028.
Katičeva v ospredje daje pomen vodnih virov, na katerega so Slovenijo letos še posebej opozorile sušne razmere.
»Zato mora biti pred izvedbo nedvoumno odgovorjeno, kakšen bo kratkoročni in dolgoročni vpliv projekta na kakovost vode. Še posebej pomembno je, da so morebitna tveganja glede stabilnosti jezerskega dna, načina sidranja in vplivov na jezerski ekosistem razjasnjena, preden projekt preide v fazo gradnje,« dodaja.
Od ministra zahteva tudi odgovor, ali bo še mogoč razvojni potencial jezera in njegovega obrežja, če bo pomemben del jezera namenjen plavajoči sončni elektrarni.
»Še posebej zato, ker obstajajo tudi druge površine, na katerih bi bilo mogoče povečati proizvodnjo sončne energije – od velikih streh industrijskih in poslovnih objektov, parkirišč pa do površin na že degradiranih območjih.«
Kaj bo od tega imela lokalna skupnost?
Zanima jo tudi, kaj bo od tako velikega energetskega projekta imela lokalna skupnost, koliko novih delovnih mest bo lokalna skupnost pridobila.
»Po doslej javno objavljenih informacijah naj bi bilo za vzdrževanje elektrarne potrebnih približno 20 zaposlenih. Za regijo, ki jo čaka gospodarsko in socialno prestrukturiranje zaradi opuščanja premoga, takšno število novih delovnih mest težko predstavlja zadosten razvojni učinek,« dodaja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
