»Časi niso rožnati, čeprav delamo z rožicami«
Čas epidemije je močno zarezal v obrtniške poklice, tudi cvetličarji niso izjema. Kar nekaj cvetličarjev je v zadnjem letu zaprlo svojo dejavnost, ker zaradi ukrepov niso mogli poslovati, kot so bili vajeni. »Čas ›korone‹ ni ravno čas, ki bi bil prijeten za cvetličarje in vrtnarje. Kar naprej se moramo boriti, da imamo dejavnosti odprte. Ko se je lani začelo to dogajanje, smo utrpeli veliko škodo, saj smo zavrgli pomladno proizvodnjo, cvetličarne tudi veliko zalogo. V tem času je veliko cvetličarn zaprlo svoja vrata, nekatera velika cvetličarska podjetja so prav tako zmanjšala prodajo ali zaprla dejavnost, nekateri so uvedli ›vitko poslovanje‹ in odpustili delavce. Časi niso rožnati, čeprav delamo z rožicami,« pravi cvetličarski mojster Simon Ogrizek, predsednik sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri obrtno-podjetniški zbornici in predsednik mednarodnega cvetličarskega združenja Florint.
Koliko cvetličarn je zaprlo dejavnost?
Natančnih številk nimamo, a ocenjujemo, da je dejavnost zaprlo približno 200 do 250 poslovalnic. Pred začetkom epidemije je bilo pri nas približno 1.200 cvetličarn.
Kaj so se cvetličarji naučili iz tega obdobja?
Tisti cvetličarji, ki so razmišljali, kako prilagoditi dejavnost obdobju, ki se je zgodilo, in ki se bo morebiti celo kdaj ponovilo, so se naučili, kako delovati brezstično, kako poslovati na daljavo. Predvsem so veliko sredstev namenjali oglaševanju in so novemu načinu poslovanja prilagajali tudi izdelke, ki so jih prodajali. Izdelki, ki jih pošiljamo po pošti, morajo biti prilagojeni, cvetje mora biti pravilno oskrbljeno in prehranjeno, da lahko preživi prevoz. Cvetličarji, ki so že v preteklosti vlagali v razvoj, znanje, oglaševanje in marketing, so ostali na tržišču. Trenutno stanje seveda pomeni zgolj preživetje. Upamo, da bo izboljšanje situacije spet prineslo tudi razvoj. Cvetličarje, ki niso vlagali, pa je ta izpad dohodka tako prizadel, da so morali poslovanje zaključiti.
Kakšna je vaša napoved postavljanja tega trga nazaj na noge?
V povsem takšni obliki, kot smo bili trga vajeni, verjetno ne bo nikoli več. V tem trenutku ne vemo, koliko časa bo še trajala negotovost. Poslovanje bo treba prilagajati. Brezstično poslovanje je en del, vendar cvetličarji ne prodajamo cvetja, marveč izdelke, občutke, zbujamo čustva in za izdelki je zgodba. Takšno zgodbo je težje prodati, če deluješ brezstično, kot če si v normalnem stiku s stranko. Ta stik je za nas zelo pomemben. Pomembno je tudi to, da nekatere stranke, zlasti starejše, v cvetličarno ne prihajajo po velike nakupe, ampak pridejo večkrat zgolj po kakšen cvet in na pogovor. To je pomembna socialna nota. Cvetličarna je namreč tudi prostor srečevanj.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
