Arhiv NTRC

V mestno jedro je treba »vrniti« stanovalce

Kako oživiti prenovljeno mestno jedro knežjega mesta in zagotoviti nemoteno obratovanje številnih lokalov ter trgovin, smo vprašali mladega arhitekta Miho Prosena, ki je že sodeloval pri prenovah stavb v mestnem jedru in v njem tudi živi. Zaveda se, da uresničitev številnih idej nikakor ni preprosta, a hkrati tudi ni nemogoča. K načrtovanju bi bilo treba povabiti ljudi, da bi s predlogi in z željami sodelovali pri pripravi dolgoročne strategije, predvsem pa bi bilo treba v mesto »vrniti« stanovalce, je prepričan sogovornik.

Podjetje, ki ga kot direktor vodi Miha Prosen, se je podpisalo pod številne prenove poslovnih in stanovanjskih stavb v regiji in širše. Arhitekturni studio v zadnjih letih veliko sodeluje z znanim celjskim podjetnikom, ki ima posluh za obnovo starih in zgodovinsko bogatih stavb, ki jim skuša vdahniti novo življenje. Prosen je s sodelavci tudi avtor projekta za prenovo večstanovanjske stavbe v Razlagovi ulici v Celju in pozna tako težave kot prednosti in priložnosti stavb starega mestnega jedra.

Že v uvodu poudari, da ni rojen Celjan in da se je v knežje mesto ter v mestno središče preselil pred trinajstimi leti. Od takrat tudi podrobneje spremlja tamkajšnje dogajanje. Kot pravi, mu je všeč ideja tako imenovanega osnutka petnajstminutnega mesta: »Zamisel želijo uresničiti številna evropska mesta, kot je na primer Pariz. Gre za to, da naj bi vsak prebivalec mesta v petnajstih minutah peš ali s kolesom zadovoljil večino dnevnih potreb – stanovanje, služba, bolnišnica, šola, vrtec, restavracije, kulturne ustanove, prostor za šport in rekreacijo. Vse to v Celju že imamo in to je velika prednost,« pravi.

Stanovalci, turisti in obiskovalci

Kot ocenjuje, bi bilo treba pri oživitvi mestnega jedra pozornost nameniti predvsem trem skupinam. Prva in hkrati najpomembnejša so stanovalci: »Ti bodo namreč tukaj ostali tudi takrat, ko bodo tisti, ki v središču delajo in skrbijo, da lokali poslujejo, odšli,« pojasni. Druga skupina so turisti in tretja dnevni obiskovalci, ki pridejo v mestno jedro bodisi v službo bodisi po opravkih.

»Po mojih izkušnjah so stanovalci najpomembnejši. So tisti, ki svoje dohodke v velikem deležu vlagajo v staro mestno jedro. Tistim, ki tukaj živimo, je zagotovo zelo pomembno, da mesto živi, da prostori niso prazni in zapuščeni. S tem vsi izgubljamo,« pravi sogovornik. »Ves čas razlagam, da je osnovni in najpomembnejši korak za oživitev mestnega jedra, da vanj pripeljemo stanovalce. Hkrati je treba pripraviti dolgoročno strategijo in ji slediti. Tudi če oziroma ko neki skupini ne bo všeč. Vsem je skoraj nemogoče ustreči. A če si zastavimo cilj, če ga znamo utemeljiti, je vedno mogoče najti tudi rešitev,« je prepričan arhitekt, ki veliko prostora za izboljšave vidi tudi v načinu komuniciranja in pretoka informacij. »Več se je treba pogovarjati in pridobiti mnenje ljudi, ki jih morebitne spremembe zadevajo. Na to naša stroka pogosto pozabi.«

Celovite prenove so drage, a nujne

Ena od težav, na katere naletijo tisti, ki želijo v starem mestnem jedru prenavljati, je visok strošek obnove. »Gre za stare stavbe z lesenimi stropi. Če streha pušča, so navadno zidovi tako močno načeti, da jih ni mogoče več obnoviti drugače kot tako, da jih delno porušiš in zgradiš na novo,« pravi sogovornik. Poleg tega je večina stavb v mestu spomeniško zaščitenih, česar Prosen ne vidi kot slabost, temveč kot prednost: »Iz izkušenj vem, da je z zavodom za varstvo in zaščito kulturne dediščine mogoče dobro sodelovati,« pravi, a prizna, da je zaradi tega lahko obnova dražja, kar se seveda odraža tudi pri končni ceni nepremičnine.

Sočasno poudarja, da je treba vse te stavbe obnoviti celovito in da prenove posameznih nadstropij ne prinesejo pravih rešitev. »Treba je najti mehanizme, da bomo lahko te stavbe obnavljali v celoti, kar je pri lastniških stanovanjih velikokrat velik izziv. Če najdemo te poti do obnov, potem je mestno jedro vrhunsko in ponuja vse in še več, kar človek potrebuje za prijetno bivanje. Pri vseh projektih, pri katerih smo sodelovali, smo ugotovili, da je te stavbe mogoče sodobno prenoviti,« pravi. Prav v tem vidi tudi rešitev poslovnega dela mogočnih meščanskih zgradb. »Če bi prišlo sto družin živet v mesto, si upam trditi, da bi lahko rešili šestdeset odstotkov težav lokalov, ker bi v mestno jedro prišla takšna kupna moč, da bi se ponudnikom storitev v mestnem jedru to tudi ekonomsko izšlo,« je prepričan Prosen.

Programske rešitve

Ker gre pri oživljanju mestnega jedra za večplastno težavo, so tudi rešitve takšne in zagotovo zgolj prenova stanovanjskega dela ne bo dovolj. Še naprej je treba razvijati turizem, ki ima zaradi bogate zgodovine resnično veliko priložnosti. »Precej je bilo v zadnjih letih že narejenega. Prostor za izboljšave vidim pri mednarodnih predstavitvah in lokalnem povezovanju z okoliškimi destinacijami, ki so zaradi drugih danosti že množično obiskane in si njihovi obiskovalci želijo doživetij na različnih lokacijah,« meni sogovornik in doda, da kaj več, kot je celjska razstava Mesto pod mestom, tudi največja mesta na svetu težko ponudijo.

Tretja pomembna skupina, ki lahko pomembno prispeva k razvoju mestnega središča, so dnevni obiskovalci oz. tisti, ki živijo v okolici in jih v mestno jedro pripeljejo bodisi služba bodisi opravki. Miha Prosen meni, da bi bilo treba pri snovanju strategije za vsebino v mestnem jedru treba vključiti tudi to skupino, ki je verjetno najštevilnejša. Ob tem izpostavi, da se je treba opreti na točke, ki so pomemben generator mestnega dogajanja. To so celjska tržnica, Tehnopark, mestni park in druge. »Če gledamo nekoliko bolj komercialno, bi zagotovo k obisku pomembno prispevale blagovne znamke z močnimi zgodbami, ki znajo privabiti ljudi,« pravi in ugotavlja, da se dobro razvijata tudi edinstvena kavarniška ponudba in gostinstvo.

»Če bi prišlo sto družin živet v mesto, si upam trditi, da bi lahko rešili šestdeset odstotkov težav lokalov, ker bi v mestno jedro prišla takšna kupna moč, da bi se ponudnikom storitev v mestnem jedru to tudi ekonomsko izšlo,« je prepričan Miha Prosen.

Večina praznih lokalov v zasebni lasti Čeprav je celjska občina pred leti kupila kar nekaj stavb in prostorov v starem mestnem jedru, in sicer z obrazložitvijo, da bo s tem preprečila nadaljnje propadanje, so mnoge med njimi še vedno prazne. Praznih je tudi precej lokalov v zasebni lasti, prav v teh naj bi se najemniki tudi pogosteje menjavali. Na obrobju mestnega jedra je bilo pred leti zgrajeno večje trgovsko središče s parkirno hišo, ki ni nikoli zares zaživelo. Daleč od nekdanjega blišča je tudi stavba Vrtnica, kjer so pred dvajsetimi in več leti kraljevali gostinci. »V mestnem jedru težko najdete zapuščeno ali zanemarjeno zgradbo v primerjavi s središčem Ljubljane ali katerim še večjim mestom. Pri nas so skoraj vse fasade v mestnem jedru obnovljene, kar je verjetno tudi posledica tega, da že skoraj deset let sofinanciramo obnove,« na vprašanje o zapuščenih stavbah in lokalih odgovori celjski župan Bojan Šrot. »Nekaj naših stavb je v mestu res še praznih. Nekaj razgovorov z morebitnimi vlagatelji smo že imeli, končnega dogovora še ni. Če ga ne bo, bomo stavbe, tako na Stanetovi ulici 10 kot Majolko in Turško mačko obnovili sami,« je obljubil župan. Omenjene stavbe je občina kupila v skladu s strategijo nakupa poslovnih prostorov na območju starega mestnega jedra :»Predmetne nepremičnine so strateškega pomena predvsem zaradi svoje dolgoletne tradicije. Ponovno opravljanje dejavnosti v teh prostorih bi predstavljalo dodano vrednost za mesto in občane,« so zapisali. Pojasnili so, da so, da bi ohranili vrednost stavb, po nakupu oziroma po prevzemu nepremičnin v posest najprej opravili vsa nujna vzdrževalna dela in nato preučili zakonske in finančne možnosti, kako v njih oživiti dejavnosti. »Prenova tovrstnih stavb je zelo zahtevna. Predhodno je namreč treba določiti dolgoročne vsebine in celovito končno namembnost zgradb, kar trenutno tudi preučujemo,« so sporočili iz občine. »Zanimanje za najem/nakup teh nepremičnin sicer obstaja, vendar MOC dokončne odločitve glede tega še ni sprejela. Na splošno lahko glede vseh zgoraj navedenih stavb povzamemo, da gre za večje zgradbe, ki zaradi stanja, v katerem so bile kupljene, zahtevajo več pozornosti. Zaradi navedenega in njihovega strateškega pomena je treba k njihovem odpiranju za trg pristopati z veliko mero potrpežljivosti.« Nižje najemnine Do konca meseca se bosta poslovila še dva ponudnika, ki sta leta bogatila ponudbo v mestnem jedru. Lastniki so se odločili za zaprtje mestne poslovalnice Alpine, poslavlja se tudi trgovina Sariko. Za poslovni prostor, kjer posluje slednja in je v občinski lasti, naj bi se že zanimali novi najemniki. Čeprav imajo ljudje občutek, da se ponudniki blaga in storitev v mestnem jedru pogosto menjujejo, na občini zatrjujejo, da se najemniki njihovih poslovnih prostorov le redko zamenjajo. »Razlog vidimo v tem, da imamo v primerjavi s poslovnimi prostori v zasebni lasti nižje najemnine, smo tudi bolj prilagodljivi pri urejanju prostorov. Kaj je razlog za menjavo najemnikov lokalov v zasebni lasti, ne moremo komentirati, saj njihovih poslovnih odnosov ne poznamo.« Sicer pa je lastniška struktura poslovnih prostorov precej mešana, nekaj jih je v občinski lasti, nekaj jih imajo v lasti druge pravne in fizične osebe. Kot še trdijo v občini, je večina praznih poslovnih prostorov v zasebni lasti.

Nedavno je novega lastnika dobila znamenita stavba, ki jo »stari Celjani« poznajo kot Trgovski dom Stermecki. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, je lastnik nepremičnine v središču Celja mariborsko nepremičninsko podjetje Pro – Real Estate, ki je bilo ustanovljeno avgusta lani. Direktor je Alexander Tonko, ki ima v lasti več nepremičninskih družb. Kakšni so načrti novega lastnika, še ni znano, po nekaterih informacijah naj bi v mesto pripeljal znane trgovske znamke.

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku