Mito Kot: »Želimo ustvariti priložnosti za zaposlovanje invalidov«
Ob mednarodnem dnevu invalidov, ki smo ga obeležili 3. decembra, smo obiskali najstarejše slovensko invalidsko podjetje CRI Celje.
V sredo, 3. decembra, smo obeležili mednarodni dan invalidov, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1992. Čeprav se invalidi v naši družbi še vedno vsakodnevno soočajo z različnimi ovirami, je ena od dobrih praks njihovega vključevanja v družbo tudi zaposlovanje.
V najstarejšem slovenskem invalidskem podjetju CRI Celje, ki je bilo ustanovljeno leta 1956, invalidom nudijo zaposlitev že skoraj 70 let. Kot je pojasnil direktor podjetja Mito Kot, s tem prispevajo k varni zaposlitvi invalidov in njihovemu lažjemu razumevanju v delovnem okolju. »Invalidska podjetja smo zavezana k temu, da ne stremimo k povečevanju dobička, temveč vlagamo v razvoj delovnih mest za invalide. Dobiček je pri nas šele na tretjem oz. četrtem mestu,« je uvodoma poudaril Kot, ki ima, kot pravi, za nadaljnji razvoj podjetja še veliko načrtov.
Mito Kot je vodenje invalidskega podjetja CRI Celje prevzel lani oktobra in s tem na mestu direktorja nasledil Doroteja Čučka, ki je podjetje vodil med letoma 2010 in 2024. Pred tem je bil Kot več kot 25 let zaposlen na različnih vodstvenih položajih na področju informacijske tehnologije. »Prepričan sem bil, da bom na tem področju dočakal upokojitev, a sva se z nekdanjim direktorjem tedaj povsem naključno srečala in se dogovorila, da ga bom nasledil. Odločitev sem sprejel brez temeljite analize, a je niti za sekundo ne obžalujem,« je uvodoma pojasnil.
Prihajate s področja informacijskih tehnologij. Kaj vam je predstavljalo največji izziv pri prehodu v invalidsko podjetje?
Iskreno lahko povem, da podjetje CRI Celje po letu vodenja še vedno spoznavam. V njem namreč delujejo štiri različne dejavnosti, zato sta vodenje in koordinacija zelo zahtevna. Ker gre za invalidsko podjetje, zanj veljajo tudi številne posebne zakonitosti. Podjetje ima v stoodstotni lasti še zaposlitveni center, v katerem je prav tako veliko posebnosti. Vsak dan se zato učim sproti. Mogoče mi je najbližja proizvodnja, medtem ko mi rehabilitacija, ki jo izvajajo moji sodelavci, ni tako blizu, saj je zelo zapletena. Lahko rečem, da mi največji izziv predstavlja učenje, a mi hkrati daje tudi veliko spodbudo, saj se rad razvijam. Vesel sem tudi, da so me sodelavci toplo sprejeli in da se dobro razumemo.
Podjetje CRI Celje je bilo ustanovljeno z namenom omogočanja zaposlitve invalidom v celjski regiji. S čim vse se ukvarja?
Podjetje ima zelo dolgo zgodovino. Ustanovljeno je bilo leta 1956 kot zavod za rehabilitacijo invalidov. Takrat so bili zaposleni le psiholog, tehnolog in direktor. Kasneje se je podjetju pridružilo podjetje Nova ortopedija, ki je izdelovala proteze, ortoze in ortopedsko obutev. Sčasoma so z namenom zaposlovanja invalidov dodali še različne proizvodne dejavnosti, ki so še zdaj enake.
V podjetju imamo enoto za rehabilitacijo invalidov oz. t. i. »reha enoto«, znotraj katere med drugim izvajamo tudi poklicno in zaposlitveno rehabilitacijo, prav tako znotraj nje deluje program socialne vključenosti. Imamo še enoto galvana, kjer izvajamo storitve hladnega cinkanja, enoto pohištva, v kateri izdelujemo masivno pohištvo najvišje kakovosti, in enoto ortomedike. Slednjo delimo na dve področji, in sicer na izdelavo ortopedske obutve in ortopedskih vložkov ter na izposojo medicinskih pripomočkov, kot so električne postelje, vozički in podobno.
Kako ste zadovoljni s poslovanjem, predvsem na področju storitev in izdelkov, ki jih nudite?
Izposoja medicinskih pripomočkov se povečuje, električne postelje dostavljamo tudi na dom. A to večinoma delamo le na območju celjske regije, saj zunaj nje ni racionalno, prav tako je veliko konkurence. Tudi v naši pocinkovalnici večinoma izvajamo storitve le za stranke iz celjske regije, saj je pocinkovalnica manjša in delo v njej poteka ročno. To pomeni, da nismo najcenejši, a smo najbolj prilagodljivi, saj lahko cinkamo tudi manjše serije. Zelo znani smo po ortopedski obutvi in ortopedskih vložkih. Trenutno jih izdelujemo le za slovenski trg, a bi bili morda zanimivi tudi za kupce zunaj naših meja, saj so v tujini zelo dragi.
Kar zadeva našo enoto pohištva, v njej že zdaj 95 odstotkov izdelkov izvažamo v Avstrijo, Nemčijo, Francijo in na Dansko. Za slovenski trg izdelujemo pohištvo zgolj po naročilu. Podjetje CRI je imelo namreč pred 15 leti tudi svojo blagovno znamko masovnega pohištva, a je s prihodom tujih trgovcev povpraševanje po masivnih izdelkih povsem upadlo. Zdaj smo podizvajalci tujih podjetij, tudi zato iščemo dodatne programe in razvijamo lastne izdelke.
Pri izdelavi masivnega pohištva v podjetju vztrajamo predvsem zato, ker vidimo prihodnost v trajnostnem pohištvu in ker lahko pri tem zaposlujemo invalide. Pri proizvodnji masivnega pohištva je namreč ogromno ročnega dela in postopkov, kot so oljenje, brušenje, sestavljanje, lepljenje, ki jih lahko opravljajo tudi invalidi.
Ob vseh dejavnostih izvajate tudi zaposlitveno in poklicno rehabilitacijo. Kakšna je razlika med njima?
Oseba lahko status invalida dobi po različnih zakonodajnih okvirih. Poklicna rehabilitacija se nanaša predvsem na zaposlovanje in opolnomočenje delovnih invalidov. To so ljudje, ki že imajo delovno dobo in se jim je zdravstveno stanje zaradi različnih razlogov poslabšalo. V poklicno rehabilitacijo se lahko vključijo preko ZPIZ, prav tako jih lahko v rehabilitacijo napoti delodajalec.
V zaposlitveno rehabilitacijo so vključeni invalidi, ki jih vanjo napoti rehabilitacijska komisija na zavodu za zaposlovanje. Ko oseba pride k nam, naša multidisciplinarna ekipa najprej oceni, kakšne so možnosti za njeno zaposlitev, torej ali je ali ni zaposljiva. Če je zaposljiva, jo ekipa v zaposlitveni rehabilitaciji na osnovi individualnega načrta usposobi oz. opolnomoči, da razvije nove veščine, ki jih potrebuje, da lahko obdrži ali pridobi novo zaposlitev, napreduje ali celo zamenja svojo poklicno kariero. Če oseba ni zaposljiva in če še nima niti dneva delovne dobe, potem je kandidatka za socialno vključenost.
Čemu je potem namenjena socialna vključenost?
Program socialne vključenosti uporabnikom omogoča, da namesto da čas preživijo doma brez socialnih stikov, pridejo k nam, se tukaj družijo in opravljajo preprosta dela. Na primer lepijo vrečke, pakirajo, sestavljajo … Tako dobijo dodaten smisel ali spodbudo v življenju, da zjutraj vstanejo, se oblečejo in pridejo k nam. V podjetju za vsakega uporabnika od države dobimo tudi denarno nadomestilo, s katerim poplačamo osnovne stroške. Z zaslužkom, ki ga uporabniki ustvarijo na trgu, jih konec meseca za njihovo delo tudi nagradimo, prav tako jim plačamo malico, izlete in podobno. Bistvo socialne vključenosti ni v ustvarjanju dobička, temveč v druženju.
V lasti podjetja CRI Celje je tudi Zaposlitveni center CRI, ki deluje že od leta 2006. Kaj je njegov osrednji namen?
Omenjen neprofitni zavod je podjetje ustanovilo z namenom zagotavljanja t. i. zaščitnih zaposlitev – torej zaposlitev oseb s statusom invalida, ki jim je bila med rehabilitacijo ugotovljena 30–70 odstotna zmožnost dela. Osebam iščemo primerna dela, večinoma gre za dvo- ali tristopenjska dela, ki jih lahko opravljajo za različne delodajalce. Ob njih morajo biti zaposleni tudi mentorji, ki jim pomagajo pri delu.
V zaposlitvenem centru se ukvarjamo z dvema dejavnostma. Večji del predstavlja t. i. kabelska konfekcija, sestavljanje npr. mišelovk, izvajamo tudi nadzor kakovosti in podobno. Naša druga dejavnost je čistilni servis, v okviru katerega sodelavci z mentorji čistijo del stanovanjskih stavb v Celju. Slednjo storitev izvajamo s partnerji, ki so upravljavci teh stavb. Poudariti moram, da zaposlitveni center posluje povsem normalno in moramo vedno znova iskati delo, za katero so naši delavci plačani. Edina posebnost je, da moramo imeti v podjetju zaradi nižje produktivnosti zaposlenih več delavcev, zato dobimo zanje od države subvencioniran del plače.
Ali v zaposlitvenem centru pogosto sodelujete tudi s podjetji s Celjskega?
Zanimivo je, da naš največji kupec, s katerim že zelo dolgo sodelujemo, prihaja s Koroške. Prav tako imamo partnerje v okolici Celja, veliko jih še vabimo k sodelovanju. Predvsem zato, ker smo, ko so bile npr. poplave na Koroškem, čez noč ostali brez posla. Tudi zato je pomembno, da imamo več partnerjev, ki imajo od sodelovanja z nami prav tako korist. Kajti če podjetja sodelujejo z našim zaposlitvenim centrom ali s podjetjem CRI, lahko to uveljavijo kot nadomestno kvoto za premalo zaposlene invalide in si tako znižajo strošek našega dela. A kljub temu je tovrstno delo na trgu za nas velik izziv, saj podjetja preprostejša dela večinoma selijo južneje, kjer je cenejša delovna sila, ali ga nadomeščajo z roboti.
Se vam zdi, da je zakonska podlaga za spodbujanje dela invalidov v Sloveniji dobro organizirana?
Da, menim, da imamo to področje v Sloveniji dobro organizirano, smo celo med boljšimi v Evropi. Kvotni sistem nam namreč omogoča, da lahko poslujemo in smo konkurenčni drugim podjetjem. Hkrati spodbuja tudi delodajalce, da v svojih podjetjih zaposlujejo invalide in jim dajo priložnost. Na tem področju smo lahko v našem podjetju zelo velika opora delodajalcem in jim tudi pomagamo pri tem.
Kje na področju zaposlovanja invalidov vidite največje vrzeli?
Menim, da v Sloveniji nekoliko manjkata družbena odgovornost podjetij in zavedanje, da vsega ne smemo meriti le z dobičkom. Invalidska podjetja lahko namreč med morebitne lastnike – ki so v našem podjetju večinoma naši zaposleni – razdelijo zelo omejen del dobička. Vse drugo morajo vlagati nazaj v razvoj delovnih mest. Ker niso podvržena izplačevanju dobičkov, temveč skrbijo za dolgoročen razvoj podjetij in nadgradnjo storitev, so v času krize pogosto bolj trdoživa in zaposlenim nudijo stabilno delovno okolje.
Se vam zdi, da število delodajalcev, ki nudijo prilagojeno delovno okolje, z leti narašča?
Imam občutek, da narašča. Posledica tega je tudi, da imamo v Sloveniji zelo visoko zaposljivost in so delodajalci pripravljeni pogledati širšo sliko ter vključiti invalida v svoj delovni proces.
Zakaj je po vašem mnenju pomembno, da obstajajo invalidska podjetja?
Invalidska podjetja lahko zagotavljajo varno zaposlitev invalidov že zaradi namena in ustanovitve. Kajti če invalidsko podjetje želi dobiti status, mora imeti neko število zaposlenih invalidov in se mora v zavezati k temu, da v strategiji ne bo stremelo k višanju dobička, temveč k razvoju delovnih mest za invalide in k zaposlovanju invalidov. Dobiček je šele na tretjem oz. četrtem mestu.
Menim, da so invalidi v invalidskih podjetjih najbolje razumljeni, saj so med sebi podobnimi, prav tako imajo tam zaposleni veliko strokovnega znanja. V delovno okolje se zato lažje vključijo, nadrejeni jih lažje razumejo, prav tako jim lahko prilagodijo delovna mesta. Menim, da je to glaven razlog, zakaj morajo invalidska podjetja obstajati in ostajati. V invalidskih podjetjih se prav tako razvijajo dobre prakse, s pomočjo katerih lahko naša rehabilitacijska ekipa na osnovi lastnih izkušenj pomaga tudi drugim delodajalcem.
Celoten intervju lahko preberete v časopisu Novi tednik, ki je izšel 4. 12. 2025.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
