Andraž Purg

Naslednje leto bo končal svoj drugi županski mandat. Takrat bo izpolnil tudi pogoje za upokojitev, a pravi, da se še ne vidi v vlogi upokojenca, ki se s psom sprehaja po domačem kraju. »V življenju bi še rad kaj počel, a se glede ponovne kandidature za župana še nisem odločil,« pojasni in poudari, da ga tudi v naslednjem letu čaka še veliko dela, saj je pred občino nemalo razvojnih izzivov. Izpostavila sva nekaj najbolj aktualnih. Med Konjičani najbolj odmeva novica, da je občina kupila propadajočo stavbo nekdanjega hotela Dravinja. A ne zato, ker se namerava ukvarjati s hotelirstvom.

Pogovor sva začela z zdravstvom, saj je v Ločah odprl vrata center za duševno zdravje odraslih, ki bo zagotavljal psihološko in psihiatrično pomoč za potrebe celotne Štajerske. V njem bo približno 15 zaposlenih, med njimi psihiater in klinični psiholog. Omenjeni center sodi pod okrilje Zdravstvenega doma Slovenske Konjice.

Preden ste začeli županovati, ste vodili konjiški zdravstveni dom in ga uspeli izvleči iz rdečih številk. Kakšne so razmere v tem javnem zavodu, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo za prebivalce konjiške, zreške in vitanjske občine, danes?

Zdravstveni dom Slovenske Konjice sodi med uspešnejše zdravstvene zavode. Leta 2023 je bil razglašen za tretji najbolj uspešen zdravstveni dom v državi tako glede finančnega poslovanja kot tudi glede izvajanja zdravstvenih programov. Ker je kakovost storitev odvisna od pogojev dela, vodstvo zavoda z občinami ustanoviteljicami skrbi za posodabljanje opreme in prostorov. Samo letos je za naložbe predvidenih 800 tisoč evrov. Med drugim bodo prenovili laboratorij in prostore za sanitarije, načrtujejo tudi nakup novega analizatorja za biokemijo. Denar je na voljo, saj se je vlada odločila, da bo vlagala namenska sredstva za izboljšanje zdravstvenih storitev na primarni ravni.

V kakšni kondiciji je konjiško gospodarstvo oziroma podjetništvo? Podjetja ustvarjajo nova delovna mesta?

Konjiško gospodarstvo je v zelo dobri kondiciji. Sloni na malih in srednje velikih podjetjih, med katerimi je kar nekaj družinskih. V konjiški občini je registriranih 425 pravnih oseb oziroma podjetij, približno toliko je tudi samostojnih podjetnikov. Kazalci uspešnosti konjiškega gospodarstva se vsako leto izboljšujejo. Pozorno jih spremljam. Konjiško gospodarstvo se razvija, a žal tako kot marsikje drugje primanjkuje delovne sile. S podjetniki in z gospodarstveniki se srečujem in pogovarjam, poslušam njihove želje in predloge, ki jih skušamo v okviru svojih pristojnosti uresničiti. V pogovoru z mladimi podjetniki poudarjam tudi pomen njihove družbene odgovornosti. Pomembno je, da tudi podjetja zaznajo potrebe v okolju, v katerem poslujejo, in na primer podprejo kakšno društvo z donacijami.

Pred leti urejena poslovna cona ob konjiški obvoznici je zapolnjena, tudi v poslovni coni v Tepanju gradijo prvi vlagatelji. Se kažejo nove potrebe po zagotavljanju zemljišč za poslovno gradnjo?

Pri sprejemanju dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) je občina nameravala za potrebe gospodarstva zagotoviti dodatna zemljišča, vendar se z lastniki primernih zemljišč žal nismo uspeli dogovoriti. Možnosti za zagotavljanje dodatnih zemljišč za poslovno gradnjo so omejene zaradi velikega deleža zavarovanih območij Nature 2000. Tudi v prvovrstna kmetijska zemljišča ne moremo posegati, tu so tudi težave glede umestitve zaradi vodovarstvenih kriterijev. Sicer imamo v občini več kot 220 hektarjev zemljišč, ki so zazidljiva, a niso pozidana. Predvsem gre za zemljišča, namenjena individualni gradnji. Zato so toliko bolj dobrodošle pobude o prenovi propadajočih poslopij za potrebe podjetništva. Kot je na primer nesojeni Konusov inštitut, v katerem naj bi čez dve leti zaživel center razvoja in inovacij, kar dolgoročno prinaša nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Menda se število prebivalcev v konjiški občini zadnja leta povečuje.

Res je. Po zadnjih podatkih je v naši občini 15.025 občanov s stalnim prebivališčem in približno 1.300 začasnih prebivalcev, med njimi so tudi tujci.

Ko sva že pri tujcih – slišala sem, da naj bi se Albanci, ki živijo v Slovenskih Konjicah, zanimali za nakup propadajoče stavbe, v kateri je bil pred leti hotel Dravinja. Je to res?

To so špekulacije in govorice, o katerih ne morem in ne želim soditi. Nekdanji hotel Dravinja v središču mesta bo kupila občina. Kupnina znaša 1,4 milijona evrov. Menim, da gre za dobro odločitev, saj bomo s tem rešili prostorsko stisko knjižnice, glasbene šole in osnovne šole s prilagojenim programom V Parku. Dodatne prostore v konjiški knjižnici smo najprej nameravali zagotoviti z gradnjo prizidka, vendar bi s tem posegom uničili okoliški park. Zato smo si premislili. Notranjost nekdanjega hotela sicer ni v slabem stanju, težav z vlago ni, saj je prejšnji lastnik zamenjal streho. Prenova bo nekaj časa trajala in bo končana v dveh do treh letih, odvisno tudi od morebitnih sofinanciranj.

Pravite, da se število izletniških gostov na Konjiškem povečuje, kar ne preseneča, saj se občina ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino. Žička kartuzija je bila v zadnjih letih deležna temeljite prenove. Zdaj na obnovo čaka še zgornji stolp?

Idejno zasnovo za obnovo zgornjega stolpa smo v sodelovanju z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine že pripravili, vendar še ne moram napovedati, kdaj bomo začeli obnovitvena dela. Gre za nov velik finančni zalogaj in v občini se pojavljajo tudi druge potrebe in prioritete. V obnovo kartuzijanskega kompleksa je bilo v zadnjih letih vloženega že veliko denarja – predvsem državnega, a tudi občinskega.

Ponos konjiške občine so tudi vinorodne Škalce. Lastniki podjetja Zlati grič nameravajo vložiti veliko denarja v prenovo nekdanjih viničarij in drugih stavb ter ta prostor narediti še privlačnejši tako za domačine kot obiskovalce. Občina očitno podpira njihove načrte.

Seveda. Lastniki Zlatega griča iz tujine so na pristojnih občinskih odborih občinskega sveta podrobneje predstavili naložbene načrte, svetniki so jih z odobravanjem podprli. V ta namen smo začeli spreminjati občinski podrobni prostorski načrt za to območje. Če bodo v Škalcah načrte uresničili, kot je zamišljeno, bo to velik napredek na področju kakovosti turistične ponudbe v naši lokalni skupnosti.

Krajani Bezine so se dlje časa soočali s težavami pri vodooskrbi zaradi onesnaženja vodnih virov. Občina bo, kot napovedujete, zagotovila dolgoročno rešitev z gradnjo novega vodovoda.

Velik uspeh je že to, da nam je krajane uspelo prepričati, da vodovod prenesejo v upravljanje in vzdrževanje Javnemu komunalnemu podjetju Slovenske Konjice. Pogajanja so bila naporna in dolgotrajna. Z gradnjo navezovalnega voda na javni vodovod in s še nekaterimi drugimi ukrepi smo začasno zagotovili varen in stabilen vodovodni sistem, v naslednjih letih bomo zgradili novega. Gre za približno 5 milijonov evrov vredno naložbo, ki jo bomo uresničili v sodelovanju z zreško in oplotniško občino, saj se iz tega vodovoda poleg prebivalcev konjiške občine oskrbuje tudi nekaj Zrečanov in Oplotničanov. Vseh skupaj jih je približno tisoč. Pričakujemo, da bomo iz evropskih virov zagotovili 3,8 milijona evrov, razliko bomo plačale vse tri občine. Projektanta bomo izbrali v kratkem. Verjamem, da bomo projekt hitro pripravili, in upam, da se ne bo zapletlo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za izdajo gradbenega dovoljenja. Predvidevamo, da bomo gradbeno dovoljenje pridobili do sredine naslednjega leta, sledil bo izbor izvajalca del. Začetek gradnje je predviden v letu 2027, konec leta 2028.

Pomembna pridobitev je tudi sanacija starega dela odlagališča odpadkov. Kdaj bo končana in koliko bo stala?

Stala bo približno pol milijona evrov. S sanacijo odlagališča bomo preprečili oziroma občutno zmanjšali onesnaženost podtalnih voda. Izvajamo jo z zreško in vitanjsko občino. Predvidevamo, da bo končana naslednje leto.

Delovni stroji brnijo na več koncih konjiške občine. Občina trenutno prenavlja odseke treh lokalnih cest, do konca leta naj bi posodobila še tri. Kako kaže z gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj?

Potrebe po najemnih stanovanjih so vedno prisotne, zato bomo v Ločah kmalu začeli graditi blok, v katerem bo 16 stanovanj. Medtem konjiško stanovanjsko podjetje in drugi vlagatelji gradijo tržna stanovanja. V Tepanju že gradijo drugi blok od petih predvidenih, v njih bo skupno skoraj 70 stanovanj. To bo v lokalni prostor prineslo velike spremembe, tudi pritiske na vrtce, šole in drugo infrastrukturo v kraju. Novi lastnik nekdanje Konusove upravne stavbe, podjetje Voc iz Celja, namerava v njej urediti 60 stanovanj.

Kako ocenjujete politično kulturo v občinskem svetu? Kako krmarite med različnimi političnimi interesi? Ste deležni kakšnih pritiskov pri županovanju?

Pritiskov nisem deležen, ker tisti, ki me poznajo, vedo, da jih ne dovolim. Najbolj pomembno se mi zdi, da se pogovarjamo in dogovarjamo, čeprav se o marsičem ne strinjamo. Zato redno sklicujem sestanke predstavnikov svetniških skupin glede najbolj pomembnih razvojnih odločitev. Žal zadnje čase pri nekaterih posameznikih pogrešam odkritost v komunikaciji. Nikoli si ne bom dovolil biti tiho in ne povedati tega, kar mislim. Sicer pa bolj kot besede štejejo dejanja. Menim, da kljub številnim izzivom delamo dobro. To dokazuje tudi anketa, ki jo je med Konjičankami in Konjičani opravil Inštitut Mediana. Iz nje razberemo, da občani zaznavajo razvojni napredek v svoji lokalni skupnosti. In to je najbolj pomembno.